Ob izhodišču, da je kulturna dediščina s svojo raznovrstnostjo in kakovostjo pomembna socialna, gospodarska, vzgojna in identifikacijska priložnost, je treba vplive programov/planov na kulturno dediščino podrobno proučiti, ovrednotiti, z ustreznim načrtovanjem iskati najboljše možne rešitve, se negativnim vplivom v celoti izogniti ali jih vsaj zmanjšati na najmanjšo možno mero. Kljub dolgoletni zakonski obvezi ter praksi izvajanja (celovitih) presoj vplivov na kulturno dediščino je obravnava kulturne dediščine še vedno mestoma nedorečena in žal pogosto obrobna, zato so bila na podlagi dobre prakse in po vzoru navodil in smernic za presojo vplivov na kulturno dediščino tujih držav pripravljena Izhodišča in Priročnik. S tem se je Slovenija pridružila naprednim državam in inštitucijam, ki (strateško) presojo vplivov z vrednotenjem možnih vplivov na kulturno dediščino prepoznavajo kot pomemben instrument varstva in celostnega ohranjanja kulturne dediščine ter aktivno gradijo dobro prakso (Evropska komisija, Svet Evrope, ICOMOS, Anglija, Kanada idr.).

Udeležence je nagovorila dr. Jelka Pirkovič, v.d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino, ki je poudarila pomen presoj vplivov na kulturno dediščino in medresorskega sodelovanja pri njihovi pripravi tudi v luči Davoške deklaracije in načel visokokakovostne kulture grajenega prostora  Baukultur. Predavatelji dr. Aleš Mlakar, Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p., Helena Štih, Ministrstvo za kulturo, Eva Harmel, Zavita d.o.o., Metka Jug, Locus d.o.o.,  Barbara Jerman, Aquarius d.o.o., Margita Žaberl, GIGA-R s.p. in Vanja Šendlinger, Okoljske in prostorske študije, Lučka s.p. so predstavili teoretična in analitična izhodišča ter pravni okvir področja presoje vplivov programov, planov in načrtov na kulturno dediščino, posamezne faze celovite presoje vplivov na okolje in vsebine okoljskega poročila z vidika vpliva na kulturno dediščino in arheološke ostaline. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks na različnih nivojih presojanih programov in prostorskih aktov.

Dogodek, ki je bil namenjen strokovnjakom za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine, zaposlenim na občinah, izdelovalcem okoljskih poročil, pripravljavcem in izdelovalcem planov ter drugim deležnikom vključenim v pripravo, presojo in sprejetje planov, je bil izjemno dobro obiskan (142 udeležencev), kar kaže na veliko zanimanje in potrebo po tovrstnih izobraževanjih.

Zaradi pozitivnih odzivov uporabnikov že leta 2019 na spletu objavljenih  Izhodišč in Priročnika za presoje vplivov na kulturno dediščino ter želje po še večji dostopnosti vsebin, povezanih z ohranjanjem kulturne dediščine, je Ministrstvo za kulturo pripravilo tudi tiskani publikaciji. Publikaciji sta bili poslani vsem občinam in mnogim inštitucijam, ki prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, po predhodnem dogovoru (01 400 79 65) pa ju je še mogoče prevzeti na Ministrstvu za kulturo.