Dražgoška bitka je pomenila vrh decembrske vstaje na Gorenjskem. Potekala je med 9. in 11. januarjem 1942 med Cankarjevim bataljonom in nemškimi silami. Po večdnevnem boju se je Cankarjev bataljon umaknil na Jelovico in razdelil na večje število čet, ki so več tednov bile hude boje z nemški zasledovalci in utrpele težke izgube.

V dražgoški bitki je padlo devet partizanov in 27 nemških policistov. Okupator je po bitki požgal vas, pomoril 41 prebivalcev, ostale pa odpeljal. Kljub neuspehu je gorenjska vstaja dosegla, da je okupator evakuiral 23 orožniških postojank, kar je pomembno prispevalo k zamiku prisilne nemške mobilizacije na tem področju. Prav tako si je partizansko gibanje pridobilo dragocene vojaške izkušnje, zlasti pri taktiki pozicijskega spopada in razpršitvi večje vojaške formacije (bataljona) na gibljivejše enote (čete).