Evropska komisija in države članice so decembra 2019 sprejele Evropski zeleni dogovor, sveženj političnih pobud, ki bo Evropsko unijo usmeril na pot zelenega prehoda in jo do leta 2050 pripeljal do končnega cilja – podnebne nevtralnosti. Ta prehod bo pripomogel k preoblikovanju Evropske unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom, saj je Evropski zeleni dogovor naša strategija za rast. 

Februarja 2020 je Evropska komisija predstavila načrt za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope. Gre za sklop pobud usmerjenih v ustvarjanje evropske družbe, temelječe na digitalnih rešitvah, ki postavljajo ljudi na prvo mesto. V takšnem okolju bodo podjetja dobila nove priložnosti in podporo za razvoj zaupanja vredne tehnologije. Digitalizacija ključno prispeva tudi k boju proti podnebnim spremembam in prehodu na zeleno gospodarstvo.

Ti dve ambiciozni politični prioriteti, znani kot dvojni prehod, sta naleteli na nepričakovano zdravstveno in gospodarsko krizo, ko se je svet spomladi 2020 znašel v pandemiji covida-19 ter se praktično ustavil. Dve leti pozneje je Evropo pretresla ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila humanitarno in energetsko krizo. Hkrati pa sta krizi pokazali kako krhki so naši sistemi in kako nujen je dvojni prehod. Delo, učenje in druženje je čez noč postalo digitalno. Iskanje virov energije, ki ne bi temeljili na fosilnih gorivih, pa stvar obstoja. 

Evropska unija je kot odziv na te krize zakonodajnim pobudam dodala tudi več kot 800 milijard evrov, ki so državam članicam na voljo za okrevanje in odpornost. Slovenija ima v okviru NOO na voljo 2.68 milijarde evrov. 

Kaj dvojni prehod predstavlja za slovensko gospodarstvo? Kakšen je odziv slovenskih podjetij? Kakšna je vloga sredstev NOO? Gre za modno muho ali vprašanje obstoja? Kako z ozelenitvijo in digitalizacijo povečati konkurenčnost podjetij na evropskih in svetovnih trgih? Kje se strošek za podjetja prevesi v konkurenčno prednost? Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore razpravljavci iz gospodarstva, vlade, nevladnih organizacij in Evropske komisije.

Udeležence konference bodo uvodoma nagovorili minister za finance Klemen Boštjančič, generalna direktorica Projektne skupine za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Céline Gauer in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Konferenca bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje v oba jezika ter slovenski znakovni jezik.

Dodajamo program konference z informacijami o prijavi.

Vljudno vabljeni.

Ob robu drugega letnega dogodka Načrta za okrevanje in odpornost bo  v sredo, 7. 2. 2024, ob 13. uri potekalo simbolično polaganje temeljnega kamna za novogradnjo Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga organizira Univerza v Ljubljani. Gre za enega od finančno najobsežnejših projektov, ki jih bomo v Sloveniji  do leta 2026 izpeljali s pomočjo evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.