Poroznost državne meje po letu 1918 v dokumentih Okrajnih glavarstev Logatec in Radovljica: obmejne prakse in ženske

Čas po prvi svetovni vojni je temeljito spremenil politični zemljevid marsikje po svetu. Pojav novih držav je dodobra pretresel državljansko lojalnost ljudi, nekatere družbene skupine so čez noč postale narodne manjšine in osebe brez državljanstva. Povojna mobilnost je dosegla izjemne razsežnosti in je zrcalila mnogotere potrebe povojne družbe, ki je bila ne le politično, ampak tudi gospodarsko, pravno, demografsko, socialno in moralno oslabljena. Za pogled v povojno družbo od spodaj sem izbrala bogato arhivsko gradivo Arhiva Republike Slovenije, in sicer gradivo Okrajnih glavarstev Radovljica in Logatec, ki sta po letu 1918 postali upravni enoti ob državni meji. Predstavila bom opažanja glede obmejnega gibanja ljudi v okolju, ki je bilo (z izjemo turističnega Bleda in večjega industrijskega območja Jesenic) pretežno podeželsko in gospodarsko šibkejše. Posameznike in skupine, ki so prehajali meje, so obmejni in upravni organi okrajev skrbno preverjali in nam zapustili povedno gradivo. Posebna pozornost v kontekstu prehajanj meje bo namenjena ženskam, ki so bile v dokumentih zabeležene ne le kot begunke, izseljenke in priseljenke, ampak tudi kot dvolastnice, tihotapke in vohunke.