Prvi dan obiska se bo minister v Luksemburgu srečal s slovenskima sodnikoma na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije dr. Damjanom Kukovcem in prof. dr. Majo Brkan, slovenskim tožilcem na Evropskem javnem tožilstvu Jakom Brezigarjem in članom Evropskega računskega sodišča mag. Jorgom Kristijanom Petrovičem. O stvarnosti in izzivih Slovencev v Luksemburgu se bo pogovarjal z Marino Seliškar, predstavnico slovenskega društva Slolux. Dan pa zaključil na CinEast Festivalu, ki luksemburški javnosti že vrsto let predstavlja skrbno izbran izbor najboljših aktualnih filmskih produkcij iz držav Srednje in Vzhodne Evrope.

Minister Arčon se bo drugi dan v Luksemburgu sestal z Valterjem Mavričem, generalnim direktorjem na Direktoratu za prevajanje v Evropskem parlamentu. Obiskal bo tudi Evropsko šolo v Luksemburgu, kjer se bo srečal z vodstvom šoli, učiteljema slovenščine in učenci. Popoldan bo pot ministra vodila v Bruselj. Najprej bo obiskal prostore Kulturnega kreativnega kotička, zvečer pa se bo na slovenskem veleposlaništvu sestal s predstavniki slovenske skupnosti v Bruslju.

V soboto bo minister obiskal Slovensko kulturno društvo Naš dom v Genku in si ogledal podjetja IPTE, ki ga vodi belgijski podjetnik slovenskega rodu Vladimir Dobosch. Popoldne in večer pa bo preživel v mestu Maasmechelen, udeležil se bo namreč Slovenskega dne, ki se bo pričel s slovensko mašo s kulturnim programom, vrhunec dneva pa bo prireditev ob 95. obletnici tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva sv. Barbara. Minister jim bo ob tem jubileju podelil tudi zahvalo in priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Zadnji dan delovnega obiska bo minister v belgijski prestolnici obiskal Slovenski pastoralni center. Udeležil se bo slovenske maše, slovesnosti ob zaključku razstave umetnika Tomaža Perka Veliki Slovenci. Tokratni obisk pa se bo sklenil z družabnim srečanjem s predstavniki slovenske skupnosti v Bruslju.

Slovenska skupnost v Belgiji šteje približno 3.500 oseb. Največ Slovencev se je priselilo v Belgijo v letih 1923-1929, ko je bilo v pokrajini Limburg odprtih več rudnikov, ki so zagotavljali možnost zaposlitve. Danes še vedno živi večina Slovencev v tej rudarski pokrajini (v mestih Maasmechelen in Genk), kjer so tudi najbolje povezani med seboj. Čedalje močnejša postaja tudi slovenska skupnost v Bruslju, ki jo sestavljajo uslužbenci evropskih institucij, slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih slovenskih predstavništev v Bruslju ter njihove družine. Slovenci v Luksemburgu pretežno delujejo v okviru evropskih institucij.

Za dodatna vprašanja se lahko obrnete na Ano Šket Daneu, svetovalko za odnose z javnostmi na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, na telefon: (+386) 31 751 632 ali na elektronski naslov: ana.sket@gov.si.