Zasedanje bo v imenu Vlade Republike Slovenije gostilo Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s sekretariatom Vodne konvencije pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE).

Vodilna tema prvega dne MoP10 bo »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti«. V celodnevnih razpravah bodo sodelovali ministri in drugi visoki predstavniki držav ter mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij. Razprave bodo osredotočene na čezmejno vodno sodelovanje za podnebno prilagajanje in omiljevanje ter na krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo ekosistemov ter biotske raznovrstnosti.

Zasedanja se bo v imenu tujih vlad udeležilo 12 ministrov in 18 državnih sekretarjev oziroma namestnikov ministrov, med drugim iz Hrvaške, Črne Gore, Severne Makedonije, Italije, Republike Češke, Nemčije, Španije, Poljske, Grčije, Alžirije, Armenije, Čada, Gambije, Gvineje Bissau, Iraka, Južnega Sudana, Kazahstana, Moldavije, Namibije, Somalije, Ugande, Somalije, Senegala… Med visokimi gosti pa bodo tudi: izvršna sekretarka UNECE Tatiana Molcean, nekdanji predsednik Republike Slovenije ter predsedujoči Visokemu panelu za vodo in mir prof. dr. Danilo Türk, predstavnici Evropske komisije Marjeta Jager in Veronica Manfredi ter številni drugi.

Uvodoma bodo zbrane nagovorili: v imenu gostiteljev Tatiana Molcean, izvršna sekretarka UNECE, in Jože Novak, minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije, ter nato še Harry Liiv, poseben odposlanec za mednarodne vode Estonije, trenutno predsedujoče države konvenciji, in Amina J. Mohammed, namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov.

Minister Jože Novak bo prvi dan v okviru visokega dela zasedanja sodeloval tudi v panelni razpravi z naslovom »Krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo ekosistemov ter biotske raznovrstnosti«.

Drugi in tretji dan zasedanja bosta namenjena splošnim konvencijskim vsebinam, pregledu izvajanja aktualnega programa dela, sprejemu novega programa dela ter sklepom in odločitvam o smereh delovanja konvencije in volitvam v delovna telesa konvencije.

Za širšo javnost so poleg prvega dne zasedanja zagotovo zelo zanimivi tudi stranski dogodki – kar 14 jih bo – ki so predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, idej in primerov dobrih praks med državami. Slovenija bo aktivno sodelovala v šestih stranskih dogodkih. Posebna pozornost bo namenjena slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI. Satelitske tehnologije namreč omogočajo bolj učinkovito upravljanje čezmejnih porečij in povodij ter hitrejše analize naših odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe.

Zasedanje poteka vsaka tri leta, ob koncu zasedanja pa država gostiteljica prevzame tudi predsedovanje za prihodnje obdobje. Tako bo na tokratnem jubilejnem, desetem zasedanju Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje dvanajstčlanskemu biroju, najvišjemu izvršnemu organu Vodne konvencije, za obdobje od 2024 do 2027.

Tudi zaradi izkušenj z lanskimi katastrofalnimi poplavami je v interesu Slovenije krepitev odpornosti čezmejnih porečij in povodij, da bodo ta učinkovito kos izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Vodna konvencija trenutno združuje 55 pogodbenic in je edini pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje.

»Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti« je slogan, ki smo ga nadeli tokratnemu zasedanju in ga bo nosilo tudi slovensko predsedovanje. Poleg širitve članstva in izvajanja programa si je Slovenija za glavne naloge predsedovanja konvenciji zadala predvsem razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih ter uvajanje visokotehnoloških orodij za nadzor in presojo stanja čezmejnih porečij in povodij.