Z organizacijo XVIII. Alpske konference Slovenija zaključuje svoje že četrto dvoletno predsedovanje Alpski konvenciji.

Pogodbenice Alpske konvencije so Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Švica, Slovenija in Evropska unija. 

Prvi dan, 21. januarja 2025, bo potekalo 80. redno zasedanje pogodbenic konvencije.

Drugi dan, 22. januarja 2025, pa bo potekalo ministrsko zasedanje v okviru 18. Alpske konference. 

Ministri držav pogodbenic konvencije – Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Monaka, Lihtenštajna ter Evropske unije – bodo na konferenci pregledali opravljeno delo, ki ga je slovensko predsedstvo vodilo pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse, se seznanili z rezultati delovnih teles Alpske konvencije zadnjih dveh let ter potrdili mandate za njihovo prihodnje delo.

Ministri bodo sprejeli deseto Poročilo o stanju Alp o kakovosti življenja v Alpah s priporočili za prihodnje delo, priporočila za izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah ter strateške usmeritve o biotski raznovrstnosti v Alpah. Politična razprava se bo osredotočila na izzive, ki jih za kakovost življenja v Alpah predstavljajo naravne nevarnosti s predlogi možnih rešitev.

Dokumenti so plod uspešnega dela na vse-alpskem področju in tesnega sodelovanja tako s pogodbenicami (državami), kot opazovalkami.

Predsedovanje Alpski konvenciji je Slovenija, v njenem imenu Ministrstvo za naravne vire in prostor, 27. oktobra 2022 prevzela od Švice. Med dvoletnim predsedovanjem smo se aktivno ukvarjali s tremi prednostnimi temami:

• kakovostjo življenja kot glavno temo, 
• okoljskim izobraževanjem s poudarkom na podnebnih spremembah in 
• biotsko raznovrstnostjo.

Vse tri teme so hkrati tudi prednostne teme Večletnega programa dela Alpske konference 2023-2030. In vse tri teme bodo obravnavane tudi na spletnih seminarjih za občine in mesta.