Politično sodelovanje

Slovenija in Republika Ciper sta diplomatske odnose vzpostavili 10. decembra 1992. Dvostranski odnosi so na splošno zelo dobri, prijateljski in brez odprtih vprašanj, si pa jih državi prizadevata še nadgraditi, predvsem na gospodarskem, prometnem (ladijski, letalski promet), kulturnem in univerzitetnem sodelovanju.

Znotraj evropskega okvirja, v katerega sta Republika Slovenija in Republika Ciper vstopila sočasno in kjer koristita isto valuto, sta prijateljske odnose še okrepila. Povezujejo nas podobni izzivi in stališča. Državi imata dobro razvito tudi medparlamentarno sodelovanje. Republika Slovenija podpira neposredna pogajanja za pošteno, celovito in uresničljivo rešitev ciprskega vprašanja v skladu z evropskimi načeli, ob podpori OZN. Rešitev ciprskega vprašanja bi pomenila konec delitev v Evropi in povečala stabilnost v regiji.

Državi se nerezidenčno pokrivata. Republika Slovenija pokriva Ciper nerezidenčno iz Aten, Ciper pokriva Slovenijo nerezidenčno iz Dunaja.

Gospodarsko sodelovanje

Ciper se je v letu 2019 uvrstil na 61. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije (v letu 2018 je bila na 63. mestu) glede na vrednost blagovne menjave, ki je v letu 2019 znašala 54,9 mio EUR in se je v primerjavi z 2018 povečala za 37 %. Vrednost izvoza blaga je v letu 2019 dosegla vrednost  21,4 mio EUR, kar predstavlja 17 % povišanje glede na leto 2018. Uvoz blaga iz Cipra je v letu 2019 znašal 33,5 mio EUR oz. za 53 % več kot leta 2018. 

Vrednost blagovne menjave je prvih treh mesecih leta 2020 je znašala 9,4 mio EUR, kar je za 13,3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Od tega je bilo za 7,1 mio EUR slovenskega izvoza (↑ 6,8 %) in za 2,3 mio EUR uvoza iz Cipra (↓ 44,8 %). Zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama v prvih treh mesecih leta 2020 še ni posledica pandemije Covid-19; namreč v letu 2019 se je blagovna menjava med državama povečala za nekaj manj kot 40%, zato v začetku leta 2020 določen upad, ki pa vseeno širše gledano (primerjalno več leta) pomeni umirjeno, a konstantno rast blagovne menjave med državama. Pričakovano pa se bo to zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama, predvsem kot posledica pandemije Covid-19, nadaljevalo v letu 2020.

Glavni slovenski izvozni proizvodi v letu 2019 so bili: električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje, razna živila in beljakovinski koncentrati, farmacevtski proizvodi, proizvodi kmetijske industrije. 

Glavni uvozni proizvodi v letu 2019 so bili: farmacevtski proizvodi, tiskane knjige, časopisi in drugi proizvodi grafične industrij, električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje.

Menjava storitev

V letu 2019 je skupni obseg storitvene menjave med državama znašal 54,2 mio. EUR (povečanje za 22,5 % v primerjavi z letom 2018), pri čemer je izvoz storitev znašal 40,1 mio. EUR (povečanje za 13,6 %), uvoz storitev pa je dosegel 14,1 mio. EUR (zmanjšanje za 57,3 %). Tako na strani izvoza kot uvoza prevladujejo telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter ostale poslovne storitve in transportne storitve.

Neposredne naložbe

Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Cipra v Slovenijo konec leta 2018 znašale 276,1 mio. EUR, kar predstavlja povečanje za 16,9 % glede na leto 2017. Znesek predstavlja 1,8 % vseh neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Podatki glede slovenskih neposrednih naložb na Ciper kažejo, da je imela Slovenija na Cipru konec 2018 za 26,2 mio. EUR neposrednih investicij, kar predstavlja zmanjšanje za 15,7 % glede na leto 2017.

Turizem

Po podatkih SURS je v letu 2019 število prihodov turistov s Cipra znašalo 1.227, kar predstavlja zmanjšanje za 16,7 % glede na leto 2018.