Slovenski gozd v bližini kibuca Yifat

Leta 2006 je bil pod pokroviteljstvom častnega konzula Adija Rosenfelda odprt Slovenski gozd v bližini kibuca Yifat. Na 7 hektarov veliki površini je park, parkirišče, amfiteater z odrom, kjer med letom potekajo številne prireditve, vključno z zaključnimi šolskimi slovesnostmi, prazničnimi slovesnostmi vseh verskih skupnosti v Izraelu in zasebnimi praznovanji. Slovenski gozd je prizorišče športnih srečanj, zlasti kolesarjev in konjenikov.

Zavod Republike Slovenije za gozdove je prispeval maketo kozolca, tradicionalnega simbola slovenske ruralne arhitekture. V gozdu stojijo informativni panoji s predstavitvijo Slovenije, slovenskih gozdov, favne in flore ter informativna tabla o svetovnem dnevu čebel, ki je bil razglašen v okviru OZN na pobudo Slovenije.

Relief dr. Franceta Prešerna na Univerzi v Tel Avivu

V počastitev 200. obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna in 10. obletnice osamosvojitve je bil decembra 2001 v zgradbi Max Webb Family School of Languages Univerze v Tel Avivu odkrit bronasti relief avtorja, kiparja Mirsada Begića, na katerem je zapisano besedilo slovenske himne, sedme kitice Prešernove Zdravljice v slovenščini in hebrejščini.

Slovenska skulptura v Jeruzalemu

Na Moshe Bar'am Square v Jeruzalemu je bila leta 1997 v počastitev 3000 letnice Jeruzalema postavljena bronasta skulptura Oskarja Kogoja »SLO - Venetian horse - Cavallo della pace«, darilo Republike Slovenije, Mariani fundacije Pietrasanta Italija, družine Oskarja Kogoja in Jeruzalemske fundacije.

Slovenski mozaik v Nazaretu

Na zidu mozaikov ob baziliki Marijinega oznanjenja v Nazaretu, največji krščanski baziliki na Bližnjem vzhodu, je postavljen tudi mozaik slovenskega umetnika Staneta Kregarja.

Slovenska plošča v Ein Keremu

Ob cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ein Keremu je plošča z nabožnim besedilom v slovenščini, ki so jo leta 1991 podarili slovenski romarji ter Frančiškovi bratje in sestre.

Spomenik slovenski partizanki Lili Neuman v kibucu Gat

V kibucu Gat se nahaja spomenik slovenski partizanki Lili Neuman (1922-1944), ki je bila ubita med drugo svetovno vojno. Lili Neuman je bila članica Hašomer Hatzair (socialistično-sionističnega gibanja judovske mladine, ustanovljenega 1913) in preko tega tudi članica kibuca Gat. Njena mati Mici se je po 2. svetovni vojni preselila v Izrael in živela v kibucu Gat. Eden izmed članov kibuca je v spomin na padlo slovensko partizanko naredil spomenik, gozdiček v središču kibuca, kjer se spomenik nahaja, pa je bil imenovan Lilitin gozdiček (v hebrejščini so Lili poimenovali Lilit). Vsako leto ob praznovanju izraelske neodvisnosti otroci osnovne šole v kibucu na spomenik položijo venec.

Grob Marka Rosnerja na pokopališču v Haifi

Na pokopališču Joshue Fielda v Haifi leži grob Marka Rosnerja (1888, Iacobeni – 1969, Haifa), ki je bil osrednja osebnost okoli stoglave mariborske judovske skupnosti pred II. svetovno vojno in obenem tudi ena osrednjih mariborskih osebnosti tistega časa. Spisek njegovih donacij in dobrodelnosti je obsežen, izpostaviti velja dve največji: ob svojem 50. rojstnem dnevu leta 1938 je ustanovil sklad za svoje delavce in vanj prispeval začetni kapital 100.000 dinarjev in kot prvi je podaril 100.000 dinarjev takrat ustanovljeni Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (danes SAZU). Pomagal je tudi številnim judovskim beguncem, ko so ti ilegalno prečkali mejo, med njimi tudi šestnajstim judovskim dekletom, ki jih je pred gotovo pogubo rešil slovenski pravičnik Uroš Žun.

Dolina skupnosti v Yad Vashemu

V muzejskem kompleksu Yad Vashem je v Dolini skupnosti masiven spomenik na površini enega hektara, sestavljen iz kamnitih, iz žive skale iztrganih blokov. Na kamnite stene so vklesana imena več kot 5000 judovskih skupnosti. Vsako ime spominja na stotine let trajajočo judovsko skupnost. Vklesana so imena naslednjih slovenskih skupnosti: Maribor, Dolnja Lendava in Ljubljana.

Gozd pravičnikov med narodi

V čast pravičnice med narodi Slovenke Zore Pičulin je posajeno drevo.

Zid časti

Na zidu časti v vrtu pravičnikov so vklesana imena slovenskih pravičnikov med narodi: Uroš Žun, Ivan Breskvar, Ivan & Ljubica Zupančič in Andrej Tumpej.