Odnosi Slovenija - Izrael

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.

Novice

RSS
Vse novice

Politično sodelovanje

Republika Slovenija in Država Izrael sta vzpostavili diplomatske odnose 28. aprila 1992. Vse od izraelskega priznanja Slovenije je v dvostranskih odnosih med državama intenzivna dinamika, kar je v interesu prebivalstva in gospodarstva obeh držav. Odnosi so dobri in tradicionalno prijateljski, razvijajo so se v duhu konstruktivnega sodelovanja, kar potrjujejo tudi obiski na visoki ravni v Sloveniji in Izraelu.

Gospodarsko sodelovanje

Vse potrebne informacije o gospodarskem sodelovanju in poslovnih priložnostih v Izraelu najdete na spletni strani Izvozno okno.

Skupna sporočila, namenjena ozaveščanju državljanov EU in poslovnih subjektov glede sodelovanja v finančnih in gospodarskih aktivnostih v izraelskih naseljih na zasedenih ozemljih.

Sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in znanosti

Kulturno sodelovanje med državama temelji med drugim na Programu o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa. Program med drugim določa spodbujanje vzajemnega sodelovanja ustanov in organizacij, ki delujejo v kulturi, izobraževanju znanosti in umetnosti, ter izmenjavo literature, umetniških, znanstvenih in izobraževalnih vsebin. Spodbuja tudi medsebojno sodelovanje sredstev javnega obveščanja, radia in televizije, kinematografije, tiska in elektronskih medijev, poučevanja in učenja jezika in književnosti. Več o promociji slovenske kulture v Izraelu izveste na portalu Culture.si, kjer vam je na voljo tudi koledar kulturnih dogodkov slovenskih umetnikov v državi. Novice o aktualnih slovenskih kulturnih dogodkih v Izraelu lahko spremljate tudi na Facebook strani veleposlaništva v Tel Avivu.

Program o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa vključuje podelitev podiplomskih štipendij za slovenske študente in raziskovalce v Izraelu in štipendij za izraelske študente v Sloveniji. Informacije o štipendijah za študij v Izraelu so dosegljive na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve Države Izrael, informacije o štipendijah tujim študentom za študij v Sloveniji pa na spletni strani CMEPIUS.

Ob obisku predsednika vlade Slovenije Janeza Janše v Izraelu, 8. decembra 2020, je bila podpisana Skupna deklaracija o sodelovanju na področju tehnoloških inovacij med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Izraelsko upravo za inovacije. Ob prisotnosti obeh predsednikov vlad sta Skupno deklaracijo podpisala državna sekretarka Ajda Cuderman in predsednik Izraelske uprave za inovacije dr. Ami Appelbaum.

Ob obisku ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič v Izraelu, 5. in 6. junija 2017, je bil podpisan Delovni program o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Na podlagi delovnega programa je bil objavljen skupni Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja v letih 2018 – 2020.

Mednarodne pogodbe in drugi akti med državama

Mednarodne pogodbe in druge akte najdete na spletni strani Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije.

Slovenska skupnost v Izraelu

Slovenci v Izraelu živijo na širšem območju Tel Aviva, pa tudi v Nahariji, Jeruzalemu, Ber Ševi, Aškelonu in drugod. V Izraelu ni organiziranega slovenskega društva.

Slovenska obeležja v Izraelu

Slovenski gozd v bližini kibuca Yifat

Leta 2006 je bil pod pokroviteljstvom častnega konzula Adija Rosenfelda odprt Slovenski gozd v bližini kibuca Yifat. Na 7 hektarov veliki površini je park, parkirišče, amfiteater z odrom, kjer med letom potekajo številne prireditve, vključno z zaključnimi šolskimi slovesnostmi, prazničnimi slovesnostmi vseh verskih skupnosti v Izraelu in zasebnimi praznovanji. Slovenski gozd je prizorišče športnih srečanj, zlasti kolesarjev in konjenikov.

Zavod Republike Slovenije za gozdove je prispeval maketo kozolca, tradicionalnega simbola slovenske ruralne arhitekture. V gozdu stojijo informativni panoji s predstavitvijo Slovenije, slovenskih gozdov, favne in flore ter informativna tabla o svetovnem dnevu čebel, ki je bil razglašen v okviru OZN na pobudo Slovenije.

Relief dr. Franceta Prešerna na Univerzi v Tel Avivu

V počastitev 200. obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna in 10. obletnice osamosvojitve je bil decembra 2001 v zgradbi Max Webb Family School of Languages Univerze v Tel Avivu odkrit bronasti relief avtorja, kiparja Mirsada Begića, na katerem je zapisano besedilo slovenske himne, sedme kitice Prešernove Zdravljice v slovenščini in hebrejščini.

Slovenska skulptura v Jeruzalemu

Na Moshe Bar'am Square v Jeruzalemu je bila leta 1997 v počastitev 3000 letnice Jeruzalema postavljena bronasta skulptura Oskarja Kogoja »SLO - Venetian horse - Cavallo della pace«, darilo Republike Slovenije, Mariani fundacije Pietrasanta Italija, družine Oskarja Kogoja in Jeruzalemske fundacije.

Slovenski mozaik v Nazaretu

Na zidu mozaikov ob baziliki Marijinega oznanjenja v Nazaretu, največji krščanski baziliki na Bližnjem vzhodu, je postavljen tudi mozaik slovenskega umetnika Staneta Kregarja.

Slovenska plošča v Ein Keremu

Ob cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ein Keremu je plošča z nabožnim besedilom v slovenščini, ki so jo leta 1991 podarili slovenski romarji ter Frančiškovi bratje in sestre.

Spomenik slovenski partizanki Lili Neuman v kibucu Gat

V kibucu Gat se nahaja spomenik slovenski partizanki Lili Neuman (1922-1944), ki je bila ubita med drugo svetovno vojno. Lili Neuman je bila članica Hašomer Hatzair (socialistično-sionističnega gibanja judovske mladine, ustanovljenega 1913) in preko tega tudi članica kibuca Gat. Njena mati Mici se je po 2. svetovni vojni preselila v Izrael in živela v kibucu Gat. Eden izmed članov kibuca je v spomin na padlo slovensko partizanko naredil spomenik, gozdiček v središču kibuca, kjer se spomenik nahaja, pa je bil imenovan Lilitin gozdiček (v hebrejščini so Lili poimenovali Lilit). Vsako leto ob praznovanju izraelske neodvisnosti otroci osnovne šole v kibucu na spomenik položijo venec.

Grob Marka Rosnerja na pokopališču v Haifi

Na pokopališču Joshue Fielda v Haifi leži grob Marka Rosnerja (1888, Iacobeni – 1969, Haifa), ki je bil osrednja osebnost okoli stoglave mariborske judovske skupnosti pred II. svetovno vojno in obenem tudi ena osrednjih mariborskih osebnosti tistega časa. Spisek njegovih donacij in dobrodelnosti je obsežen, izpostaviti velja dve največji: ob svojem 50. rojstnem dnevu leta 1938 je ustanovil sklad za svoje delavce in vanj prispeval začetni kapital 100.000 dinarjev in kot prvi je podaril 100.000 dinarjev takrat ustanovljeni Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (danes SAZU). Pomagal je tudi številnim judovskim beguncem, ko so ti ilegalno prečkali mejo, med njimi tudi šestnajstim judovskim dekletom, ki jih je pred gotovo pogubo rešil slovenski pravičnik Uroš Žun.

Dolina skupnosti v Yad Vashemu

V muzejskem kompleksu Yad Vashem je v Dolini skupnosti masiven spomenik na površini enega hektara, sestavljen iz kamnitih, iz žive skale iztrganih blokov. Na kamnite stene so vklesana imena več kot 5000 judovskih skupnosti. Vsako ime spominja na stotine let trajajočo judovsko skupnost. Vklesana so imena naslednjih slovenskih skupnosti: Maribor, Dolnja Lendava in Ljubljana.

Gozd pravičnikov med narodi

V čast pravičnice med narodi Slovenke Zore Pičulin je posajeno drevo.

Zid časti

Na zidu časti v vrtu pravičnikov so vklesana imena slovenskih pravičnikov med narodi: Uroš Žun, Ivan Breskvar, Ivan & Ljubica Zupančič in Andrej Tumpej.

Na vrh strani