Odnosi Slovenija - Rusija
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.
Novice
-
Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v oktobru 2024
-
Ministrica Fajon na zasedanju zunanjih ministrov EU o nadaljnjih korakih na kriznih žariščih
-
Premier Golob v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov pozval k prenehanju vojne
-
Premier dr. Golob: »Za vse konflikte morajo veljati enaki standardi«
-
Fajon pozvala k humanitarnemu premirju za cepljenje otrok v Gazi proti otroški paralizi
Politično sodelovanje
Diplomatski odnosi med Slovenijo in Rusko federacijo so bili vzpostavljeni s podpisom Protokola o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Rusko federacijo 25. maja 1992. Temu je sledilo odprtje slovenskega veleposlaništva v Moskvi 24. junija 1992.
Vse do napada Ruske federacije na Ukrajino februarja 2022 sta Slovenija in Ruska federacija beležili dobre in prijateljske odnose ter razvili vsestransko sodelovanje in izmenjali številne obiske na različnih ravneh. Med drugim je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin obiskal Slovenijo julija 2016, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je mudil na uradnem obisku v Ruski federaciji februarja 2017, predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec pa septembra 2019.
Enostransko sprožen vojaški napad Ruske federacije na suvereno in samostojno državo Ukrajino Slovenija najostreje obsoja, saj ne ogroža samo ozemeljske celovitosti Ukrajine in njenih mednarodno priznanih meja, pač pa predstavlja resno grožnjo evropski varnostni arhitekturi in svetovnemu miru. Gre za enostransko kršitev mednarodnopravnega reda in rušenje temeljev (vključno z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov (OZN), Resolucijo Varnostnega sveta OZN 2202, Helsinško sklepno listino, Pariško listino in memorandumom iz Budimpešte), na katerih je bil v zadnjih desetletjih zgrajen mir in medsebojno spoštovanje suverenosti držav v demokratičnih družbah. Slovenija zato podpira različne aktivnosti, ki prispevajo k izvajanju pritiska na Rusko federacijo, da preneha z vojaško agresijo v Ukrajini. Podprla je uvedbo omejevalnih ukrepov na ravni Evropske unije in sprejela več ukrepov na nacionalni ravni. Med drugim je odpovedala nekatere dvostranske akte, umaknila soglasje častnim konzulom Ruske federacije v Sloveniji in skladno z 11. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih zahtevala zmanjšanje števila diplomatskega in administrativno-tehničnega osebja na veleposlaništvu Ruske federacije v Ljubljani.
Gospodarsko sodelovanje
Vse potrebne informacije o gospodarskem sodelovanju in poslovnih priložnostih v Ruski federaciji najdete na spletni strani Izvozno okno.
Kulturno sodelovanje
Več o promociji slovenske kulture v državi izveste na portalu Culture.si. Na voljo vam je tudi koledar kulturnih dogodkov slovenskih umetnikov v državi.
Mednarodne pogodbe in drugi akti med državama
Mednarodne pogodbe in druge akte najdete na spletni strani Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije.