Skoči do osrednje vsebine

Teme in projekti Ministrstva za infrastrukturo

Teme

  • Cestni promet

    Prevoz potnikov in blaga, logistika, intermodalni prevoz, cestna infrastruktura, varnost v cestnem prometu

  • Železniški promet in žičniške naprave za prevoz oseb

    Železniška infrastruktura, intermodalni transport, pravice potnikov, varnost v železniškem prometu, koncesija za graditev žičniške naprave, varnost v žičniškem prometu

  • Letalski promet

    Zračni prostor, letališča in vzletišča, Enotno evropsko nebo, letalske nesreče, dovoljenja za zračni prevoz, varnost v letalskem prometu

  • Pomorski promet

    Vodenje in upravljanje čolnov, prireditve na morju, koprsko tovorno pristanišče, vpis plovil, varnost, nadzor in reševanje v pomorskem prometu

Projekti

  • Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.

  • Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

  • SIRIUS

    V teku

    Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
    Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

  • Atlantis

    V teku

    Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

  • Sunrise

    V teku

    Projekt SUNRISE »Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe« (Strategije in tehnologije za združene in odporne kritične infrastrukture in vitalne storitve v Evropi, ki jo je prizadela pandemija) je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

  • Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo medpostajnih odsekov železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.

  • ACCESS2NAPA

    V teku

    Projekt se nanaša na ukrepe za »odstranjevanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železnic, premostitev manjkajočih povezav in zlasti izboljšanje čezmejnih povezav«. Prijavljene naložbe so razdeljene na pomorski dostop do pristanišča ter na železniški in cestni dostop.

  • V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo Ministrstvo za infrastrukturo sodelovalo pri naložbah v železniški in cestni promet. S pomočjo načrtovanih ukrepov bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast ter se spopadli z izzivi zelenega in digitalnega prehoda.

  • Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo 45,9 km dolgega odseka železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.

  • Projekt se nanaša na oblikovanje koordinacijskega mehanizma nacionalnih točk dostopa do prometnih podatkov kot to določa Direktiva 2010/40/EU. Splošni cilj projekta NAPCORE je usposobiti nacionalne kontaktne točke kot hrbtenico za ITS digitalno infrastrukturo in olajšati nacionalno in EU operativno koordinacijo za harmoniziranje in izvajanje evropskih specifikacij.

  • Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
    A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
    B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
    C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
    8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Namen Instrumenta za povezovanje Evrope - IPE (angleško Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

  • Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja nekatere ukrepe s področja prometa, ki se izvajajo v okviru Cilja politike 3: Bolj povezana Slovenija z izboljšanjem mobilnosti.

  • Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 sodeluje z različnimi ukrepi in projekti na področja prometa tudi v okviru drugih evropskih programov.

  • V okviru projekta bo urejena kolesarsko pot med Žalcem in Rogatcem, ki je razdeljena na dva odseka, Žalec–Celje in Šentjur–Rogatec. Zgrajene bodo nove kolesarske površine, tam, kjer to ni mogoče ali ekonomično, pa bodo le-te potekale na vozišču obstoječih manj prometnih cest.
    Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov.

  • V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.

  • Evropska komisija je 8. septembra 2020 z izvedbenim sklepom obrila evropska sredstva v višini 80 milijonov evrov za sofinanciranje projekta gradnje 2. tira Divača-Koper, in sicer za gradnjo tunela T8 ter viaduktov V1 in V2.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izdelave projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec, katerega investicijska vrednost znaša 0,83 milijonov evrov in bo v višini 0,59 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Gradnja 7 tunelov (od T1 do T7), od tega 16,671 km glavnih cevi in 12,712 km servisnih cevi. V projektu je vključeno tudi projektno vodenje, ki poleg notranjih stroškov projektnega podjetja in inženiringa obsega še gradbeni nadzor in monitoringe vezane na okoljsko zakonodajo.

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 11. 2021 odobrila sofinanciranje projekta "Izdelava dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3. razvojne osi sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug". Projekt, katerega investicijska vrednost znaša 16,77 milijonov evrov, bo v višini nekaj manj kot 11 milijonov evrov sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času. S projektom se bodo izvajale aktivnosti druge faze integracije NCUP.

  • V sklopu projekta je predvidena dograditev avtocestnega predora Karavanke, ki povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Projekt sta s skupno prijavo prijavila Avstrija in Slovenija. Koordinator projekta je Republika Avstrija.

  • Na podlagi povabila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12 razvojnih regij predlagalo ključne regijske in med-regijske projekte ter predloge sektorskih projektov. Za področje trajnostne mobilnosti je v DRR vključenih 57 predlogov projektov, katerih ocenjena vrednost znaša 297,9 milijona evrov, od tega 109,6 milijona evrov EU sofinanciranja.

  • ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov.

  • Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki je obsegal nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost je znašala dobrih 253 milijonov evrov. 

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 3. 2021 odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Projekt katerega celotna vrednost je znašala več kot 113 milijonov evrov in je bil v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

  • V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

  • Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja prometa.

  • Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.