Služba za slovenski jezik
Sodelujemo z znanstvenimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, društvi in posamezniki, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji, ter primerljivimi organizacijami iz drugih držav. Organiziramo javne razprave in posvete o aktualnih jezikovnopolitičnih vprašanjih, spremljamo problematiko zamejstva in izseljenstva ter financiramo raziskave na področju slovenskega jezika.
S finančno podporo projektom s svojega področja skrbimo za uveljavljanje, promocijo in razvoj slovenskega jezika ter uresničevanje državnega programa za jezikovno politiko. Poleg projektov za izboljšanje besedilne spretnosti in bralne pismenosti govorcev slovenščine financiramo tudi projekte, ki so namenjeni izboljšanju jezikovnih kompetenc govorcev s posebnimi potrebami, npr. slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih, gluhoslepih ter oseb z motnjami v duševnem razvoju. Občasno sofinanciramo projekte, namenjene Slovencem v zamejstvu, pa tudi projekte, ki omogočajo izboljšanje jezikovnih zmožnosti v slovenščini tujcem. Med njimi na primer spletna interaktivna učna gradiva za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, saj je potreba po učenju slovenščine zaradi migracij vse večja.
Pojasnila o jezikovnih vprašanjih in sodelovanje z inšpektorati
Državljanom posredujemo informacije o tem, kje lahko najdejo pojasnila o slovenski knjižni normi, zapisani v sprejetih priročnikih, o možnostih jezikovnega izpopolnjevanja odraslih ter jezikovnih pravicah državljanov Republike Slovenije in tujcev na območju Slovenije.
Pripravljamo mnenja in pojasnila na vprašanja pravnih oseb in državljanov v zvezi z rabo slovenščine kot uradnega jezika. Pri obravnavi kršitev zakonskih predpisov o rabi jezika aktivno sodelujemo s pristojnimi inšpektorati oziroma organi, ki so pristojni za inšpekcijski nadzor nad določbami Zakona o javni rabi slovenščine. Njim posredujemo tudi domnevne kršitve javne rabe jezika, saj ugotavljanje kršitev, uvedba inšpekcijskega postopka in morebitno sankcioniranje kršiteljev niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo.
Več informacij o javni rabi slovenščine objavljamo na strani Javna raba jezika, nadzor nad javno rabo slovenščine pa podrobneje predstavljamo na strani Inšpekcijski nadzor na področju kulture.
Mnenja o vpisu pravnih oseb zasebnega prava v register
Na prošnjo pravne osebe zasebnega prava ali upravne enote pripravljamo mnenja o ustreznosti imena pri vpisu v register. Stranke spodbujamo, naj tudi v primeru, ko na voljo (še) ni ustreznega slovenskega prevoda tujega izraza, poskusijo najti slovenske besede, ki bi ga opisale, saj bi s tem pokazale svojo skrb in zavzetost za slovenski jezik. Obenem pa bi pripomogle k temu, da se pravočasno uveljavi ustrezen slovenski izraz oziroma besedna zveza.
Področje in teme
-
Slovenski jezik
Javna raba jezika, pojasnila o jezikovnih pravicah in jezikovni pravilnosti, jezikovno izobraževanje, bralna pismenost, digitalizacija slovenščine, posveti, razprave
-
Javna raba jezika
Temeljna pravila o rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji določa Zakon o javni rabi slovenščine. Slovenski jezik je prva izbira v javnem življenju: pri uradnem delovanju, v vzgoji in izobraževanju, na delovnem mestu, v poslovni komunikaciji, zlasti pri poslovanju s strankami in označevanju izdelkov, na javnih prireditvah, v medijih in oglaševanju ter elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, ki omogočajo dostop do storitev informacijske družbe.
-
Digitalizacija slovenščine
Za dolgoročno ohranitev jezika je ključna njegova digitalizacija. Privlačni in konkurenčni v globalno delujočem svetu bodo namreč le jeziki, ki se bodo uporabljali tudi na spletu. Digitalizacija omogoča sporazumevanje, sodelovanje, poslovanje, izmenjavo znanja ter udeleževanje v družabnih in političnih razpravah ne glede na jezikovne meje ali obvladovanje računalnika, sporazumevanje s stroji, v pomoč pa je tudi osebam s posebnimi potrebami, zato spodbujamo digitalizacijo jezika in razvoj jezikovnih tehnologij.
Projekti
-
Pri oblikovanju nove Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 smo želeli, da začrtani ukrepi in strokovne smernice predstavljajo aktualne jezikovne potrebe različnih skupin uporabnikov, zato smo v nastanek strateškega dokumenta vključili predstavnike zainteresirane in strokovne javnosti.
