Teme in projekti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Teme

  • Vpis v visokošolski študij

    Visokošolski študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah ter drugih visokošolskih zavodih. Študij poteka na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah. Visokošolski študijski programi potekajo na treh stopnjah. Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi. Na tretji stopnji so doktorski študijski programi. Na posamezno stopnjo študija se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za vpis.

  • eVŠ evidenca visokošolskih zavodov in študijskih programov

    V eVŠ evidenci visokošolskih zavodov vodimo podatke o akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, v eVŠ evidenci študijskih programov pa podatke o javnoveljavnih študijskih programih in študijskih programih za izpopolnjevanje, določenih v Zakonu o visokem šolstvu.

  • Razvid zasebnih visokošolskih učiteljev

    Razvid zasebnih visokošolskih učiteljev je evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

  • Financiranje visokošolskega študija

    Namen financiranja visokošolskega študija je kakovostno in učinkovito izobraževanje ter čim boljše uresničevanje ciljev študijskih programov. Denarna sredstva za študijsko dejavnost zagotavljamo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije javnim visokošolskim zavodom in visokošolskim zavodom s koncesijo.

  • Stopnje in ravni visokošolske izobrazbe

    S formalnim izobraževanjem dosežemo določeno stopnjo izobrazbe, ki jo izkazujemo z javno listino.

  • Strokovni in znanstveni naslovi v terciarnem izobraževanju

    Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Z uspešno zaključenim terciarnim izobraževanjem posamezniki pridobijo naslove in nazive, ki jih določa Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih.

  • Internacionalizacija visokega šolstva

    Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije si prizadevamo za odpiranje visokošolskega prostora, hitrejši prenos znanja, spodbujanje kroženja možganov ter zagotavljanje sodobnih kompetenc in izkušenj vseh, ki soustvarjajo visokošolski prostor.

  • Subvencionirano bivanje študentov

    Do subvencij za bivanje so upravičeni študenti, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja in s študentskim domom ali zasebnikom sklenejo nastanitveno pogodbo.

  • Subvencionirana študentska prehrana

    S subvencijo študentske prehrane država prispeva k nižjim stroškom študija za študente, ki niso zaposleni.

  • Vrednotenje izobraževanja pri ENIC-NARIC centru

    V postopku vrednotenja izobraževanja pri ENIC-NARIC centru izdamo mnenje o posameznih elementih izobraževanja. To je v pomoč pri prepoznavanju in umeščanju tako tujih kot slovenskih listin o izobraževanju.

  • Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na izobraževalnih institucijah

    Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja je postopek, v katerem se na podlagi v tujini opravljenega izobraževanja odloči o posameznikovi pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji.

  • Informacije o državah in primerljivosti tujega izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistemom

    Na ENIC-NARIC centru pripravljamo informacije o določenih državah ter primerljivosti tujega izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistem. Podane informacije so lahko v pomoč posameznikom, delodajalcem, pooblaščenim osebam na izobraževanih institucijah ter ostalim zainteresiranim.

  • Vrednotenje in priznavanje izobraževanja priseljencev

    Postopki vrednotenja in priznavanja izobraževanja so za priseljence enaki kot za vse druge imetnike tujih listin in se vodijo v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

  • Enake možnosti na področju znanosti

    V državah članicah Evropske Unije (EU) in Sloveniji že leta potekajo resna prizadevanja, da na vseh področjih dela in življenja odpravimo kakršnokoli diskriminacijo. Na področju znanosti si prizadevamo predvsem k odpravi neuravnotežene zastopanosti žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti.

  • Javni raziskovalni zavodi

    Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga za namen neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, ali Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) na podlagi veljavnega zakona, ki ureja SAZU. Zavod je ustanovljen za izvajanje javne službe po tem zakonu in je v aktu o ustanovitvi opredeljen kot javni raziskovalni zavod. V Sloveniji je aktivnih 19 javnih raziskovalnih zavodov.

  • Državne nagrade in priznanja na področju znanosti

    Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti Republike Slovenije so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Republiki Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij. Te nagrade se podeljujejo vrhunskim raziskovalkam in raziskovalcem, inovatorkam in inovatorjem ter strokovnjakinjam in strokovnjakom, ki s svojimi dosežki pomembno prispevajo k razvoju znanosti, tehnologij in inovacij v Sloveniji. Priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti Republike Slovenije pa je priznanje za pomembne dosežke pri promociji in razvoju slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini.

  • Inovacije

    Inovacije in inovacijska kultura so ključni dejavnik uspešnosti visokotehnološke družbe in gospodarstva. Razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij, ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za dvig konkurenčnosti podjetij in njihovo uspešno rast na dolgi rok.

Projekti

  • eVodnik za ozelenitev visokega šolstva
    V teku

    Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

  • ForestValue2
    V teku

    ForestValue2 – Evropska mreža organizacij za javno financiranje, ki podpirajo in povečujejo koordinacijo in usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov financiranja raziskav in inovacij, povezanih z biogospodarstvom, ki temelji na gozdovih, za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora in podporo Evropskemu zelenemu dogovoru

    (angleško European network of public funding organisations supporting and increasing coordination and alignment of national and regional funding programmes on research and innovation related to forest-based bioeconomy to strengthen the European Research Area and to support the European Green Deal)

  • SBEP
    V teku

    Partnerstvo za vzdržno modro gospodarstvo (angleško Sustainable Blue Economy Partnership - SBEP)

  • Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0
    V teku

    Visokošolski zavodi so ključni akterji v Republiki Sloveniji, ki se lahko spoprimejo z velikimi družbenimi izzivi in postanejo resnični generatorji razvoja mest in regij ter spodbujajo aktivno državljanstvo. Za to je nujno, da prevzamejo vodilno vlogo pri podpiranju in krepitvi socialne mobilnosti in pri nastajanju novega znanja, pospeševanju okrevanja in trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe ter pri zagotavljanju ustreznih kompetenc študentom, tudi ne tradicionalnim, za poklice prihodnosti. Kot osrednji deležniki kvadrata znanosti (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo) nosijo odgovorno vlogo pri modernizaciji visokošolskih študijskih programov in vpeljavi in umestitvi vseživljenjskega učenja, vključno s prenovo organizacijskih in upravljavskih struktur visokošolskega ekosistema.

  • Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2030
    V teku

    Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

  • EUROGRADUATE – Evropska pobuda spremljanja diplomantov

    V teku

    Potrebne so… »(…) kakovostne informacije o tem, kaj diplomanti počnejo po pridobitvi kvalifikacije ali opustitvi izobraževanja in usposabljanja, da bi lahko razumeli vzroke težav z zaposljivostjo diplomantov v določenih regijah in gospodarskih sektorjih ali diplomantov določenih disciplin visokega šolstva ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter našli rešitve za tovrstne težave.“ Iz priporočil Sveta Evropske unije z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov.

  • Biodiversa+
    V teku

    Biodiversa+ je evropsko partnerstvo za biotsko raznovrstnost, ki spodbuja vrhunske raziskave na tem področju ter zagotavlja njihov vpliv na oblikovanje politik in širšo družbo (angleško Biodiversa+ European Biodiversity Partnership supporting excellent biodiversity research with an impact on policy and society).

  • Inovativna MSP
    V teku

    Evropsko partnerstvo inovativnih malih in srednje velikih podjetij – Inovativna MSP (angleško: the European Partnership on Innovative SMEs)

  • QuantERA
    V teku

    ERA-NET Cofund QuantERA II na področju kvantnih tehnologij (angleško ERA-NET Cofund QuantERA II for Quantum Technologies).

  • Obzorje Evropa
    V teku

    Obzorje Evropa (Horizon Europe) je nov okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije in bo aktiven v obdobju med leti 2021 do konca leta 2027. Proces strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa se osredotoča predvsem na globalne izzive in steber evropske industrijske konkurenčnosti podjetij. Obsega tudi del programa za širitev udeležbe udeležbo in krepitev evropskega raziskovalnega prostora. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena novim aktivnostim bo največja dosedaj, presegala bo 95,5 milijard EUR.

  • CHANSE
    V teku

    CHANSE - Sodelovanje humanistike in družboslovja v Evropi (angleško Collaboration of Humanities and Social Sciences in Europe)

  • JPCOFUND 2
    V teku

    JPCOFUND 2 ERA-NET Cofund bo omogočil usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov za raziskave na področju raziskav nevrodegenerativnih bolezni.

  • Približevanje Slovenije polnopravnemu članstvu v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN)
    V teku

    Vzpostavitev formalnega sodelovanja med Slovenijo in CERN-om se je začelo 16. decembra 2016, ko je Slovenija pridobila status pridružene članice. CERN je 15. decembra 2023 imenoval strokovno skupino za oceno pripravljenosti Slovenije za polnopravno članstvo. Strokovna skupina je obiskala Slovenijo februarja 2024 in pripravila poročilo o pripravljenosti Slovenije. 26. septembra 2024 je Svet CERN podal pozitivno mnenje na poročilo ekspertne skupine.

  • ERA-MIN
    V teku

    ERA-MIN je ERA-NET projekt, ki se financira v okviru Obzorja 2020. Cilj projekta ERA-MIN 2 je izvajanje vseevropskega usklajevanja raziskovalnih in inovacijskih programov o surovinah za okrepitev industrije, konkurenčnosti in krožno gospodarstvo.

  • FLAG-ERA II
    V teku

    FLAG-ERA bo omogočil odkritje novih bolezni, razvoj novih zdravil in novih materialov na področju možganov in grafena.

  • M-ERA.NET
    V teku

    M-ERA.NET je orodje za reševanje evropskih in svetovnih izzivov pri raziskavah materialov.

  • Izgradnja Centra znanosti kot demonstracijskega objekta
    V pripravi

    Znanost je gonilo napredka, tako za posameznika kot za družbo. Krepitev pomena in vloge znanosti kot ključne podstati družbe je zato eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov Slovenije. Z namenom promocije in popularizacije znanosti v Republiki Sloveniji ter s ciljema spodbuditi zanimanje za znanost ter povečati vlogo znanja v družbenem in gospodarskem okolju želimo na ministrstvu vzpostaviti (zgraditi) primerno infrastrukturo, t. i. “Center znanosti”. "Center znanosti" bo stičišče znanosti, gospodarstva, izobraževanja in kulture. Prostor eksperimentov, učenja, ustvarjanja in povezovanja. Inteligenten, inovativen, interdisciplinaren, interaktiven organizem idej in rešitev.

  • JPI JPND
    V teku

    Pobuda JPI JPND si je za cilj postavila reševanje velikega družbenega izziva nevrodegenerativnih bolezni, s posebnim poudarkom na Alzheimerjevi bolezni. To bomo dosegli z vzpostavitvijo skupnega Strateškega raziskovalnega načrta (SRA) za usmerjanje raziskovalne dejavnosti in preko naložb na področjih temeljnih in kliničnih raziskav ter zdravstvene nege v prihodnjem desetletju.

  • HERA
    V teku

    HERA - Humanistika v evropskem raziskovalnem prostoru (angleško Hummanities in the European research Area)

  • Mesec znanosti
    V teku

    Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi in promocijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti. S prikazanimi vsebinami opozarjamo na pomen raziskovanja ter na njegove učinke za celotno družbo, hkrati pa naslavljamo deležnike, da predstavijo svoja dognanja in uspehe na raziskovalno-razvojnem področju.

  • EuroHPC JU
    V teku

    Evropsko skupno podjetje za visoko zmogljivo računalništvo (angleško EuroHPC JU – European High Performance Computer Joint Undertaking)

Zaključeni projekti
Na vrh strani