Delovna področja Sektorja za kadre v zdravstvu

V Sektorju za kadre v zdravstvu opravljamo številne ključne naloge. Priznavamo izobrazbo in poklicne kvalifikacije iz tujine, vodimo postopke in odločamo o občasnem ali začasnem opravljanju zdravstvenih poklicev ter določamo pogoje za samostojno opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti.  Urejamo IMI sistem in portala SPOT, pripravljamo in urejamo Regulated Professions Database ter izdajamo potrdila o dobrem imenu in skladnosti z Direktivo 2005/36/ES. Pripravljamo razvide upravnih postopkov in priznavanja poklicnih kvalifikacij iz EU držav, pripravljamo vsebinske podlage za predpise in vodimo upravne postopke.

Vzpostavljamo in vodimo registre zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, izvajamo postopke podelitve naziva učni zavod in pripravljamo izhodišča za mentorski proces v učnih zavodih. Načrtujemo in razpisujemo specializacije za zdravnike in druge zdravstvene poklice, sodelujemo pri načrtovanju in spremljanju kadra v zdravstvu ter izdajamo pooblastila izvajalcem zdravstvene dejavnosti za izvajanje specializacij, sekundariata in pripravništva. Sodelujemo v pogajanjih s sindikati in pri kolektivnem dogovarjanju, izvajamo upravne naloge v zvezi s podeljevanjem nazivov svetnik, višji svetnik, primarij, klinika, klinični inštitut in klinični oddelek.

Načrtujemo, podeljujemo, spremljamo in nadzorujemo javna pooblastila zbornic in strokovnih združenj ter vodimo oziroma odločamo v upravnih postopkih na II. stopnji s področja dela zbornic in strokovnih združenj s podeljenimi javnimi pooblastili. Nadzorujemo izvajanje direktive za regulirane poklice, pripravljamo potrebe po vpisnih mestih v izobraževalnih programih ter sodelujemo pri pripravi zakonodaje za regulirane poklice v zdravstvu. Vzpostavljamo pogoje za specializacije na področju zdravstvene nege ter sodelujemo pri pripravi kadrovskih normativov in standardov za integrirano zdravstveno oskrbo.

Na področju načrtovanja kadrovskih politik zavzemamo celostni pristop, ki povezuje ključne deležnike kot so NIJZ, ZZZS, univerze, zdravstvene zavode in stanovska združenja.

Sektor za kadre v zdravstvu tako ne le izvaja naloge povezane z regulacijo in priznavanjem poklicnih kvalifikacij, ampak tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju kariernih poti zdravstvenih delavcev in zagotavljanju visokih standardov zdravstvenih ustanov v Sloveniji.

Zahtevek za povračilo stroškov opravljanja tečaja in preizkusa znanja iz slovenskega jezika

Javni zdravstveni zavod lahko na ministrstvo vloži zahtevek za povračilo stroškov opravljanja tečaja in preizkusa znanja iz slovenskega jezika do največ 300 EUR na kandidata.

Na podlagi predloženih dokazil ministrstvo ugotavlja ali zavod izpolnjuje vse pogoje za povračilo stroškov financiranja, ki so določeni z ZIUZDS in Pravilnikom:

• zavod je kandidatu podal ponudbo za delo,
• kandidat je na ministrstvo vložila vlogo za opravljanje svojega poklica v Republiki Sloveniji,
• zavod je kandidatu kril stroške opravljanja preizkusa znanja iz slovenskega jezika po uveljavitvi ZIUZDS (t. j. 31. 12. 2023),
• zavod je povračilo stroškov uveljavljal v roku šestih mesecev od plačila stroškov.

Občasno in začasno opravljanje zdravstvenih storitev

24.a člen Zakona o zdravstveni dejavnosti določa, da lahko zdravstveni delavec, državljan države članice Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja zdravstvene storitve v skladu s predpisi države sedeža v Republiki Sloveniji na podlagi prijave opravlja zdravstvene storitve občasno ali začasno v skladu z Direktivo 2005/36/ES, če te niso v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi s področja zdravstvenega varstva.

Ponudnik storitev vloži prijavo za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev.

Po prejemu popolne prijave ministrstvo ponudnika storitev začasno, za dobo enega leta, vpiše v register ali popolno prijavo pošlje zbornici ali združenju, ki ima javno pooblastilo za vodenje registra izvajalcev posamezne zdravstvene dejavnosti, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register. Začasna registracija velja za čas veljavnosti prijave ponudnika storitev. Prijava je veljavna eno leto, po izteku tega roka pa jo mora ponudnik storitev, ki želi še naprej opravljati občasne ali začasne zdravstvene storitve v Republiki Sloveniji, podaljšati.

Za začasne vpise v register zdravstvene nege je pristojna Zbornica-Zveza, Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana.

Za začasne vpise v register zdravnikov je pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana.  

Učni zavodi

Učni zavodi opravljajo praktično izobraževanje in usposabljanje dijakov in študentov medicinske fakultete in drugih zdravstvenih šol.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod (Uradni list RS, št. 103/05) podajo vlogo za pridobitev naziva učni zavod. 

Pripravništvo za poklice v zdravstveni dejavnosti

V skladu z 64. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) (pisrs.si) ter prvim odstavkom 10. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (pisrs.si) je pogoj za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti opravljeno pripravništvo ter strokovni izpit.

Regulirani poklici v zdravstveni dejavnosti so določeni v Prilogi 1 (zdravstveni delavci) ter v Prilogi 2 (zdravstveni sodelavci) Odredbe o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost (Uradni list RS, št. 111/22)

Pripravništva v skladu z 64. členom ZZDej ne opravljajo:

• diplomirana medicinska sestra in diplomirana babica, če ima zaključen ustrezen študijski program prve stopnje, ki traja najmanj tri leta, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega izobraževanja oziroma usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega izobraževanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja,
• magister farmacije, če ima zaključen ustrezen študijski program druge stopnje, ki traja najmanj pet let, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega najmanj štiri leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja oziroma usposabljanja ter najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice,
• zdravstveni administrativni sodelavec, če ima zaključeno srednjo izobrazbo, kot jo določa seznam poklicev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.

Pripravništvo za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce traja šest mesecev.

Izvajalci pripravništva morajo pred začetkom izvajanja programa pripravništva na ministrstvo posredovati izjavo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje programov pripravništva.

Posameznik, ki zaključi izobraževalni program v Republiki Sloveniji, lahko po predhodnem soglasju ministrstva opravlja pripravništvo v tujini, če je program pripravništva enakovreden programu pripravništva v Republiki Sloveniji.

Programi pripravništva za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce so določeni v Prilogi 1 k Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/22 in 58/23)

Če program pripravništva za določen poklic v zdravstveni dejavnosti ni določen, izvajalec pripravništva pred začetkom pripravništva pripravi individualni program usposabljanja in ga z dokazilom o ustrezni izobrazbi pripravnika in dokazilom o opravljenem strokovnem oziroma specialističnem izpitu mentorja pripravnika posreduje v soglasje na ministrstvo. 

Strokovni izpiti za poklice v zdravstveni dejavnosti

V skladu z 62. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) (pisrs.si) ter prvim odstavkom 10. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (pisrs.si) je pogoj za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti opravljeno pripravništvo ter strokovni izpit.

Strokovnega izpita v skladu z 64. členom ZZDej ne opravljajo:

• diplomirana medicinska sestra in diplomirana babica, če ima zaključen ustrezen študijski program prve stopnje, ki traja najmanj tri leta, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega izobraževanja oziroma usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega izobraževanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja,
• zdravstveni administrativni sodelavec, če ima zaključeno srednjo izobrazbo, kot jo določa seznam poklicev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.

Strokovne izpite za poklice v zdravstveni dejavnosti izvaja Ministrstvo za zdravje ter javni zdravstveni zavodi, ki jih za izvajanje strokovnih izpitov pooblasti ministrstvo.

Register zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (RIZDDZ)

V Uradnem listu RS, št. 044/2024, objavljen nov Pravilnik o registru zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Pravilnik določa pogoje za vpis, izbris in postopek vpisa v register, kar bo izboljšalo organizacijo in evidenco zdravstvenih delavcev in sodelavcev v Sloveniji.

Zdravstveni delavci in sodelavci bodo po opravljenem strokovnem izpitu oziroma po opravljenem specialističnem izpitu, ki ga opravijo pri Ministrstvu za zdravje vpisani v register po uradni dolžnosti. Pooblaščeni izvajalci, ki opravljajo strokovne izpite morajo potrebne podatke za vpis posredovati v 15 dneh. Zdravstveni delavci morajo ministrstvo obvestiti o spremembah podatkov v 30 dneh, ministrstvo spremembe vpiše v register.

Za zdravstvene delavce in sodelavce, ki so strokovni ali specialistični izpit opravili pred uveljavitvijo tega pravilnika ali jim je bila poklicna kvalifikacija priznana pred uveljavitvijo tega pravilnika in že imajo RIZDDZ številko, velja, da so vpisani v register z dnem, ko jim je bila dodeljena RIZDDZ številka.

Pravilnik je dostopen na povezavi:

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV15297

Fizioterapija

Prvi odstavek 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ZZDej) določa, da smejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci razen zdravnikov samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, torej po pridobljeni poklicni kvalifikaciji. Poleg tega morajo biti za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti izvajalci posameznih zdravstvenih poklicev oziroma s posameznih področij vpisani v register in imeti veljavno licenco (šesti odstavek 64. člena ZZDej). Prvi odstavek 2. člena Pravilnika o registru zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v zdravstveni dejavnosti, določa, da lahko zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci lahko samostojno opravljajo delo v zdravstveni dejavnosti, če so vpisani v register, nadalje 3. člen pojasnjuje, da ministrstvo vpis v register opravi po uradni dolžnosti, po opravljenem strokovnem izpitu.

Specializacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo ali visoko izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo se za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene dejavnosti specializirajo na posameznih ožjih zdravstvenih strokovnih področjih.

Vrste specializacij:

• specializacije zdravnikov (zdravnik specialist),
• specializacije doktorjev dentalne medicine (doktor dentalne medicine specialist),
• specializacije farmacevtov (magister farmacije specialist),
• specializacije psihologov (specialist klinične psihologije),
• specializacije logopedov (specialist klinične logopedije),
• specializacije laboratorijske medicinske genetike (specialist medicinske genetike),
• specializacije medicinske biokemije (specialist medicinske biokemije),
• specializacije medicinske embriologije (specialist medicinske embriologije).

Pristojni organi:

Zdravniške specializacije in specializacije doktorjev dentalne medicine vodi Zdravniška zbornica Slovenije. 

Specializacije magistrov farmacije vodi Lekarniška zbornica Slovenije.

Specializacije iz medicinske biokemije vodi Zbornica laboratorijske medicine Slovenije. 

Vse ostale specializacije vodi Ministrstvo za zdravje.

Pooblastilo za izvajanje programa specializacije

Specializacija se opravlja v enem ali več zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki jih pooblasti minister.

Pridobitev naziva primarij

Za dolgoletno in uspešno zdravstvenovzgojno, organizacijsko in strokovno delo se lahko zdravniku ali zobozdravniku podeli naziv primarij.

Pridobitev naziva svetnik ali višji svetnik

Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z visoko izobrazbo lahko za aktivni prispevek na strokovnem, pedagoškem oziroma raziskovalnem področju ministrstvo, pristojno za zdravje, na predlog Zdravstvenega sveta podeli naziv svetnik ali višji svetnik.