Mednarodno sodelovanje

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje izvajamo dejavnosti na dvostranski in večstranski ravni v okviru mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija. Pri tem izhajamo iz slovenskih zunanjepolitičnih usmeritev, zavezujočih aktov in priporočil mednarodnih organizacij, katerih članica smo, ter zakonodajnih aktov, ki zadevajo področje zdravja.

Dvostransko sodelovanje

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje skrbimo za dvostransko (tudi regionalno) sodelovanje na področju zdravja, vključno s pripravo in izvajanjem dvostranskih mednarodnih pogodb in drugih aktov, spremljanjem njihovega izvajanja ter povezovanjem z ustreznimi institucijami v Republiki Sloveniji in zunaj nje. Pristojni smo tudi za pripravo in izvedbo mednarodnih obiskov tujih predstavnikov in delegacij na ravni ministra za zdravje in drugih visokih predstavnikov ministrstva za zdravje.

Poleg tega usklajujemo in na medresorski ravni sodelujemo pri pripravi poročil, analiz, informacij in mnenj s področja zdravja za potrebe dvostranskega mednarodnega sodelovanja.

Večstransko sodelovanje  

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje usklajujemo ter izvajamo sprejete obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah, in sicer z zagotavljanjem aktivnega sodelovanja naših predstavnikov v organih in delovnih telesih teh organizacij ter njihovih dejavnostih (Svet Evrope, Organizacija združenih narodov in njene specializirane agencije, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj). 

Poleg tega usklajujemo tudi sodelovanje z regionalnimi povezavami (Višegrajsko skupino, Srednjeevropsko pobudo).

Evropske zadeve

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje usklajujemo in oblikujemo stališča, ki spadajo v delovno področje ministrstva za zdravje, do zakonodajnih predlogov Evropske unije, ki jih Republika Slovenija zastopa v delovnih skupinah Sveta Evropske unije (Delovna skupina za javno zdravje, Delovna skupina za javno zdravje na višji ravni, Delovna skupina za zdravila in medicinske pripomočke in Horizontalna delovna skupina za droge). V ta namen spremljamo, usklajujemo in upravljamo informacijski sistem za podporo odločanju o zakonodajnih in drugih aktih Evropske unije (EU-portal).

Na področju zdravja poteka sodelovanje med državami članicami Evropske unije na podlagi 168. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede zdravil in medicinskih pripomočkov pa se v okviru področij, ki se nanašajo na droge, kemikalije in kozmetiko, uporabljajo tudi določbe, ki veljajo za notranji trg, to je 114. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje se prav tako udeležujemo sestankov delovne skupine za Evropske zadeve, kjer sodelujemo pri:

• redni obravnavi odprtih medresorskih vprašanj s področja evropskih zadev,
• pripravi na sestanke Odbora stalnih predstavnikov (COREPER I in COREPER II),
• obravnavi novih predlogov zakonodajnih in drugih aktov Evropske unije,
• medresorski obravnavi pomembnejših predlogov stališč Republike Slovenije do predlogov zakonodajnih in drugih aktov Evropske unije,
• medresorski obravnavi predlogov izhodišč Republike Slovenije za zasedanja Sveta in Evropskega sveta,
• spremljanju in usklajevanju dela delovnih skupin za pripravo odločitev v postopku prejemanja zakonodajnih predlogov in drugih aktov Evropske unije,
• spremljanju in usmerjanju odprtih predsodnih in sodnih postopkov,
• spremljanju in usmerjanju medinstitucionalnega sodelovanja na področju prevajanja, tolmačenja in terminologije v kontekstu Evropske unije,
• spremljanju aktualnega dogajanja v institucijah in državah članicah Evropske unije. 

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje vodimo priprave na zasedanja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Sej se udeležujejo tudi evropske komisarke in komisarji, pristojni za omenjena področja. Svet se običajno sestane štirikrat letno, pri čemer sta dve seji navadno namenjeni zdravstvenim temam.

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje hkrati nudimo organizacijsko podporo vodstvu ministrstva za zdravje na področju zadev, ki spadajo v okvir dejavnosti institucij Evropske unije, ter pripravljamo in vsebinsko usklajujemo gradiva za potrebe srečanj na ravni ministra in državnih sekretarjev.

V praksi na zdravje in zdravstvene sisteme vplivajo tudi druge politike Evropske unije, kot so koordinacija sistemov socialne varnosti (zdravljenje v drugih državah članicah), kmetijska in okoljska politika, notranji trg, raziskave, priznavanje poklicnih kvalifikacij.

Makroregijske strategije EU

Republika Slovenija je umeščena v podonavsko makroregijo (EUSDR), jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR) in alpsko makroregijo (EUSALP). Je edina država, ki je cela umeščena v vse tri makroregijske strategije (od skupno štirih), saj leži na območju, kjer se srečujejo južna, srednja in vzhodna Evropa ter Jadransko morje.

Republika Slovenija v makroregionalnih pobudah deluje v skladu s prednostnimi nalogami, ki so oblikovane na podlagi strateških dokumentov za obdobje do leta 2020. Eden izmed pogojev za zdravje je tudi zdravo okolje. Zato smo sodelovali pri pripravi omenjenih strategij in smo vključeni v upravljavske strukture teh strategij. Cilj je zagotavljati, da se pri izvajanju strategij nameni ustrezno mesto tudi zdravstvenim temam v povezavi z okoljem.