Sektor za meje in nasledstvo
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.
Sektor za meje in nasledstvo sestavljata oddelek za meje in oddelek za nasledstvo.
Oddelek za meje je zadolžen za komisije za vzdrževanje meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter predstavlja ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v bilateralnih vodnogospodarskih komisijah. V sodelovanju s političnimi sektorji in službami ministrstva obravnava vprašanja, povezana z mejo. Sodeluje pri pripravi zakonodaje in izvedbenih aktov, ki se nanašajo na mejo ali obmejno območje Slovenije, zlasti z vidika strateške presoje vplivov na mednarodni položaj Slovenije.
V oddelku se opravljajo tudi naloge v okviru pristojnosti ministrstva za zunanje in evropske zadeve pri izvedbi arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško.
V oddelku za nasledstvo se opravljajo naloge, povezane z delom Visokega predstavnika RS za nasledstvo, ki skrbi za celovito in učinkovito uresničevanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva (2001). Glavni cilj sporazuma je ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje SFRJ, skladno s pravili mednarodnega prava.
Visoki predstavnik je pristojen za pripravo, koordinacijo in zastopanje stališč ter izvajanje aktivnosti na vseh področjih nasledstva, in sicer pri delitvi premičnega in nepremičnega premoženja SFRJ (posebej kulturne dediščine); delitvi diplomatskih in konzularnih predstavništev in umetniških del SFRJ v tujini; delitvi finančnih sredstev in obveznosti, vključno s problematiko starih deviznih vlog in varčevalcev Ljubljanske banke, dostopu do arhivov in njihovi delitvi ter priznavanju zasebnega premoženja in pridobljenih pravic.
