Diplomatska knjižnica
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.
Knjižnična zbirka
V fondu Diplomatske knjižnice prevladuje gradivo s področja diplomacije, mednarodnih odnosov, zunanje politike, prava in zgodovine. Gradivo je razvrščeno po UDK vrstilcih (0-9), kar omogoča prost pristop in večjo preglednost gradiva.
Diplomatska knjižnica zbira in hrani tudi gradivo, ki je nastalo znotraj matične organizacije, katerega avtorji so uslužbenci ministrstva oziroma notranje organizacijske enote. Hranijo se tudi publikacije, katerih izdajo je deloma ali v celoti finančno omogočilo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Izposojevalni rok je praviloma 21 dni, z možnostjo enkratnega podaljšanja, če gradivo ni rezervirano. Če je gradivo izposojeno, se ga lahko brezplačno rezervira (osebno, po telefonu ali e-mailu).
Izposoja gradiva Diplomatske knjižnice je zunanjim uporabnikom praviloma na voljo le v čitalnici ali preko medknjižnične izposoje.
Na dom se ne izposoja revij in referenčnega gradiva (slovarji, enciklopedije in podobno). Priročna literatura, periodika in drugo posebno gradivo je dostopno le v čitalnici.
Kratka zgodovina knjižnice
Začetki njenega delovanja segajo v leto 1979 kot dokumentacijske službe Republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje. Njena naloga je bila zbiranje člankov o mednarodnih dogodkih, ki so bili po klasifikatorju enotno obdelani in razvrščeni po mapah. Leta 1985 dokumentacijska služba spremeni svoj naziv v INDOK službo z dodatno nalogo – izdaja dnevnega Biltena o mednarodnih dogodkih.
Z osamosvojitvijo Slovenije in nastankom ministrstva leta 1991 se je pokazala potreba po resorsko usmerjenih publikacijah Ministrstva za zunanje zadeve, in sicer s področij: diplomacije, mednarodnih odnosov, zunanjih zadev in podobnih. Opusti se dokumentiranje člankov in dnevni Bilten. Nastane specialna knjižnica.
Leta 2000 sklene Ministrstvo za zunanje zadeve pogodbo z IZUM-om o sodelovanju v sistemu COBISS in knjižnica ministrstva postane njegova polnopravna članica.
Leta 2009 se knjižnica v okviru notranje reorganizacije ministrstva preimenuje v Diplomatsko knjižnico.