Teme

• Varnost potovanj

  Priporočila Ministrstva za zunanje in evropske zadeve glede varnosti potovanj so informativna. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in slovenska predstavništva v tujini ne prevzemajo odgovornosti za poškodbe, izgubo ali škodo, ki bi jih lahko doživeli na potovanju. Nasveti in informacije so splošne narave in se lahko tudi spreminjajo glede na situacijo v državi.

• Priporočila za prebivanje v tujini

  Med svojim prebivanjem v tujini upoštevajte nekaj osnovnih navodil, da bodo vaše počitnice ali potovanje minilo brez morebitnih zapletov.

• Napotki pred potovanjem

  Da bo vaše potovanje čim prijetnejše, se je dobro pripraviti na morebitne nevšečnosti že pred odhodom. Upoštevajte spodnje nasvete, da vas morebitne težave ne ujamejo nepripravljene.

• Pomoč slovenskih predstavništev v tujini

  Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V nadaljevanju preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.
  

• Vstop in prebivanje

  Načini in pogoji vstopa posameznika v Republiko Slovenijo se razlikujejo glede na to, ali v državo vstopa državljan države članice Evropske unije ali državljan tretje države.

• Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo

  Članstvo v Evropski uniji je bil strateški cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo aktivno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo.

• Slovenija kot članica Evropske unije

  Slovenija je del skupnosti 27 držav članic EU, ki so gospodarsko, družbeno in politično zelo povezane. Zastopana je v vseh institucijah EU in sodeluje pri vseh odločitvah, ki jih te institucije sprejemajo. Ima komisarja v Evropski komisiji, osem poslancev v Evropskem parlamentu in pri odločitvah Sveta EU enakopraven glas z vsemi drugimi državami članicami.

• Oblikovanje nacionalnih stališč do politik EU in usklajevanje evropskih zadev

  Slovenija skupaj in enakopravno z drugimi državami članicami sodeluje pri oblikovanju politik in pravnega reda EU. Stališča, ki jih zagovarjamo v procesu sprejemanja prava EU, so predhodno usklajena med pristojnimi državnimi organi in z zainteresiranimi deležniki.

• Makroregionalne strategije Evropske unije

  Makroregionalne strategije Evropske unije (EU) so sestavni del političnega okvira Evropske unije. Predstavljajo celovit okvir za reševanje skupnih izzivov na zemljepisno zaokroženih območjih. Takšno sodelovanje prispeva k doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Strategija nudi državam in regijam okvir za spopadanje z vprašanji, ki jih vsaka zase ne morejo ustrezno rešiti, saj zahtevajo nadnacionalne strateške pristope, projekte in povezovanje v mreže.

• Slovenščina v Evropski uniji

  Večjezičnost je načelo, vpisano v pravne temelje Evropske unije. Njene osrednje poteze so določene v ustanovitvenih pogodbah, Uredbi Sveta številka 1 iz leta 1958 in pristopnih aktih vsake nove države članice, ki se odloči, da bo svoj državni jezik uveljavila kot enega od uradnih jezikov evropske nadnacionalne skupnosti. Večjezičnost je zagotovilo demokratičnosti, preglednosti in pravne varnosti za vse državljane Evropske unije.

• Evropa in evroatlantski prostor

  Slovenija je del Evropske unije, ki je naše najpomembnejše gospodarsko, razvojno, politično in pravno okolje pa tudi okolje vrednot. Z državami članicami EU vzdržujemo tesne stike in redno sodelujemo. Smo odločna zagovornica širitve EU in zanesljiva članica Severnoatlantskega zavezništva.

• Soseščina

  Slovenija je srednjeevropska in sredozemska država v središču alpsko-jadransko-podonavskega prostora, treh makroregij, ter na stičišču zahodne in jugovzhodne Evrope. Njena lega nam ponuja izredne priložnosti za gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje z državami tega prostora.

• Tehnična pomoč EU tretjim državam

  EU zagotavlja posebej usmerjeno finančno pomoč državam kandidatkam, državam možnim kandidatkam in državam partnericam v podporo njihovim prizadevanjem za pospeševanje političnih, gospodarskih in institucionalnih reform.

• Širši svet

  Slovenija vzdržuje in krepi gospodarske in politične odnose tudi z državami drugod po svetu. Ob tem vzdržuje vezi s slovenskimi skupnostmi, ki so pomemben most pri navezovanju odnosov v oddaljenih državah. Slovenija podpira obstanek in razvoj izseljenskih skupnosti, tudi novodobnih, hkrati pa pozornost namenja vračanju v domovino. Deluje pri ohranjanju dediščine slovenskih izseljencev in skrbi za zaščito državljanov.

• Slovenija v OZN

  Organizacija združenih narodov (OZN) je edinstven sistem za spoprijemanje s svetovnimi izzivi na področjih mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic, v katerem lahko države s skupnimi ukrepi prispevajo k pozitivnim spremembam v svetu.

• Slovenija v Natu

  Polnopravno članstvo v Natu je strateški cilj, ki smo si ga v Sloveniji zastavili že ob osamosvojitvi. Za članstvo smo si prizadevali zaradi temeljnih vrednot, strateških varnostnih interesov in vitalnih državnih interesov.

• Slovenija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

  Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) je mednarodna organizacija, ki si prizadeva oblikovati boljše politike za boljše življenje. OECD je bil ustanovljen leta 1961, Slovenija je postala njegova članica leta 2010. S članstvom je Slovenija uresničila enega ključnih ciljev strateškega umeščanja v mednarodni prostor.

• Slovenija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

  Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je največja regionalna varnostna organizacija. Varnostna vprašanja obravnava celostno in jih rešuje s sodelovanjem v okviru treh razsežnosti: politično-vojaške, ekonomsko-okoljske in človekove.

• Slovenija in Svet Evrope

  Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi vojaške agresije nad Ukrajino.

• Človekove pravice v slovenski zunanji politiki

  Človekove pravice so splošne in nedeljive. Ne glede na narodnost, kraj bivanja, spol, narodno ali etnično pripadnost, barvo kože, vero, jezik ali druge osebne okoliščine imamo vsi enake pravice. V slovenski zunanji politiki zato politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice obravnavamo enakovredno.

• Mednarodnopravni dokumenti s področja človekovih pravic in poročanja Slovenije

  Slovenija je zavezana univerzalnim instrumentom o človekovih pravicah in mora periodično poročati pogodbenim telesom o uresničevanju posameznih instrumentov oziroma konvencij.

• Mednarodno pravo

  Spoštovanje mednarodnega prava je obveznost, vrednota in interes slovenske zunanje politike, saj le to zagotavlja stabilno mednarodno okolje. Zavzemamo se za krepitev temeljnega načela vladavine prava, ki je tudi vodilo slovenske zunanje politike na državni in mednarodni ravni.

• Slovenija kot depozitar mednarodnih pogodb

  Določitev depozitarja večstranskih mednarodnih pogodb je potrebna zaradi velikega števila držav, ki sodelujejo v postopkih njihovega sklepanja, ter velikega števila in zapletenosti opravil pred začetkom veljavnosti mednarodnih pogodb in po njem.

• Zakaj mednarodno razvojno sodelovanje

  Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja v partnerskih državah na Zahodnem Balkanu, v evropskem sosedstvu in Podsaharski Afriki.

• Prednostna področja in območja mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije

  Mednarodno razvojno sodelovanje se usmerja na prednostna vsebinska področja in območja, ki smo jih določili glede na to, kje je razvojno sodelovanje najbolj učinkovito, zrcali slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter podpira razvojna prizadevanja partnerskih držav.

• Načrtovanje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije

  Nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Pripravlja zakonodajni in strateški okvir za učinkovito načrtovanje, izvajanje, spremljanje dejavnosti na tem področju in ozaveščanje o njihovem pomenu.

• Ozaveščanje javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja

  Želimo krepiti zavest o pomenu, ciljih in dosežkih mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Pomembno se je namreč zavedati, da dejavnosti, ki jih na tem področju izvajamo v partnerskih državah, posredno vplivajo tudi na življenje v Sloveniji.

• Gospodarska diplomacija

  Interese slovenskega gospodarstva v tujini ščitimo in uveljavljamo z mrežo diplomatskih predstavništev in konzulatov. Na številnih predstavništvih v tujini delujejo ekonomski svetovalci, katerih glavna naloga je pomoč slovenskim podjetjem pri prodiranju na tuje trge. Delo ekonomskih svetovalcev dopolnjuje po vsem svetu razvejana mreža častnih konzulov Slovenije, katerih glavna naloga je zastopanje gospodarskih interesov Slovenije.

• Človekove pravice v gospodarstvu

  Gospodarski subjekti, ki so ustanovljeni po slovenskem pravu ali poslujejo v Sloveniji, so dolžni spoštovati in varovati človekove pravice. Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

• Omejevalni ukrepi

  Z omejevalnimi ukrepi oziroma sankcijami želi mednarodna skupnost na miren način doseči, da države ali drugi subjekti, ki ogrožajo mednarodni mir ali varnost, s tem prenehajo.

• Boj proti terorizmu

  Najostreje obsojamo vsakršno obliko terorizma in nasilnega ekstremizma ne glede na njuno vrsto in versko, etnično ali kakršno koli drugo ideologijo. Terorizem spodkopava temeljne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter negativno vpliva na gospodarstvo države, trajnostni razvoj in zagotavljanje državne varnosti. Za terorizem ni in ne more biti nobenega opravičila.

• Nadzor nad oboroževanjem

  Na tem področju zunanje politike si prizadevamo za uresničevanje in krepitev mednarodno dogovorjenih omejitev pri razvoju, proizvodnji, skladiščenju, širjenju in uporabi osebnega in lahkega orožja, konvencionalnega orožja ter orožij za množično uničevanje.