Skoči do osrednje vsebine

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo pripravo projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pripravljamo letne programe dela javne službe ter spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.

Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem v vode, na vodna in priobalna zemljišča ter v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.

Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pri pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.

Na področju vodenja upravnih in drugih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja voda v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave in izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja voda, v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, pri izdaji mnenj z vidika upravlja voda v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij ter mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in pri izdelavi operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektnih pogojih s področja upravljanja voda (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – GD) ter glede izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo pri tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pri pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.

Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pri pripravi strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.

Sodelujemo tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (spletne zbirke, vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, Vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), s pristojnimi inšpekcijskimi službami, Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.

Predstavitev sektorja

Območje porečja Drave, ki ga pokriva Sektor območja Drave, je veliko 3.320 km², in sega do avstrijske meje na severu, do Središča ob Dravi na vzhodu, do Črne na Koroškem na zahodu in do Slovenskih Konjic na jugu. Porečje Drave delimo v šest hidrosistemov, od katerih obsega 530 km² povodje zgornje Drave, 421 km² povodje spodnje Drave, 480 km² Pesnica, 746 km² Meža z Mislinjo, 455 km² Polskava z Dravskim poljem in 688 km² Dravinja. Vodno območje Drave je v Sloveniji precej razvejano, saj po dolžini hidrografske mreže odpade 145 km samo na reko Dravo, 380 km je vodotokov z dolžino nad 20 km in 1.136 km drugih pomembnih vodotokov, krajših od 20 km. Skupna orografska mreža vodotokov znaša 1.661 km vodotokov.
Če odštejemo odseke vodotokov, ki so v posebni rabi (elektrarne, drugo), je dolžina vodotokov na območju porečja reke Drave 1.579 km. Od teh je urejenih (reguliranih) 359 km.

Na povodju zgornje Drave so pretežno hudourniki, hudourniški značaj pa imajo tudi povirni deli nižinskih vodotokov.

Občine: Benedikt, Cirkulane, Črna na Koroškem, Destrnik, Dornava, Dravograd, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Markovci, Mežica, Miklavž na Dravskem polju, Mislinja, Muta, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Prevalje, Ptuj, Rače-Fram, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Vuzenica, Zavrč, Zreče, Žetale.

Pomembni vodotoki:

Na porečju Drave so vodotoki prvega reda Drava, Dravinja, Pesnica, Meža z Mislinjo ter ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Suhadolnica, Oplotnica, Polskava, Ložnica, Ličnica, Čadram, Bistrica, Framski potok, Devina, Rogoznica, Rogatnica, Grajena, Lešnica, Sejanski potok, Drvanja, Velka, Globovnica, Hočki potok, Blažovnica, Lobnica, Radoljna, Čermenica, Velka, Vuhreščica, Cerkvenica, Bistrica, Trbonjska reka, Ojstrica, Zelenbreški potok, Kotuljka, Barbara, Šentanelski potok, Jazbina, Javorski potok, Bistra, Selčnica, Barbarski potok, Homšnica, Janina, Dovžanka.

Akumulacije:

Na porečju Pesnice je v času gradnje hidromelioracijskega sistema v sedemdesetih letih bilo zgrajenih več akumulacij s primarno rabo zadrževanja visokih vod: AK Pernica, AK Pristava, AK Komarnik; AK Radehova in AK Gradišče (Trojiško jezero). Na porečju Dravinje sta AK Požeg, AK Dežno in še nedokončana AK Medvedce. Na spodnji Dravi je na porečju Sejanskega potoka še akumulacija AK Savci.

Večje ureditve:

V sedemdesetih in osemdesetih letih, ponekod pa tudi prej, so bili na porečju Drave zgrajeni številni hidromelioracijski sistemi (Pesnica, Polskava,...), v preteklih letih pa je bilo izvedenih tudi več protipoplavnih ukrepov na Meži v občinah Ravne na Koroškem in Prevalje ter na Suhadolnici v občini Slovenj Gradec. V izvedbi so protipoplavni ukrepi na Mislinji in na porečju Dravinje. Na hudourniških območjih vzdržujemo več večjih zaplavnih pregrad (Suhadolnica, Vuhreščica, Mutska Bistrica, Lobnica, Radoljna, Trbonjska reka, Črmenica...).

Posebnosti:

Struga Drave ima v zgornjem teku šest pretočnih elektrarn, v srednjem teku pa dve derivacijski elektrarni. Zaradi zmanjšanega pretoka po strugi zaradi odvzema vode za potrebe derivacijskih elektrarn v normalnih razmerah obratovanja se struga Drave hitreje zarašča in potrebuje posebej prilagojen način vzdrževanja.

Pregrade na AK Požeg, AK Pernica in AK Pristava imajo omogočeno daljinsko upravljanje.

Koncesionar:

VPG DRAVA Ptuj d. o. o.