Skoči do osrednje vsebine

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo pripravo projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pripravljamo letne programe dela javne službe ter spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.

Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem v vode, na vodna in priobalna zemljišča ter v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.

Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pri pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.

Na področju vodenja upravnih in drugih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja voda v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave in izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja voda, v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, pri izdaji mnenj z vidika upravlja voda v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij ter mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in pri izdelavi operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektnih pogojih s področja upravljanja voda (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – GD) ter glede izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo pri tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pri pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.

Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pri pripravi strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.

Sodelujemo tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (spletne zbirke, vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, Vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), s pristojnimi inšpekcijskimi službami, Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.

Predstavitev sektorja

Opis območja:

Porečje reke Mure v Sloveniji meri 1.389 km2 oz. 8 % celotnega porečja Donave. Nahaja se na skrajnem severovzhodu Slovenije. Dolžina vseh vodotokov v porečju Mure je 2.612 km. Na levem bregu Pomurja je Prekmurje, na desnem pa Prlekija. Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji, v Dravo pa se izliva pri Legradu na Hrvaškem. Struga Mure meri v dolžino 444 km. V Slovenijo vstopi pri Ceršaku in predstavlja državno mejo med Avstrijo in Slovenijo, nato pa še med Hrvaško in Slovenijo. Na slovenskem ozemlju meri v dolžino 96 km. Porečje Mure v Sloveniji obsega celotno Goričko, Apaško, Mursko in Prekmursko polje ter Vzhodne Slovenske gorice. Vode z območja Goričkega zbira Ledava s pritoki, ki se v Muro izliva skupaj s Krko, vode z Radgonsko–Kapelskih goric, Vzhodnih Slovenskih goric ter Ljutomerskih goric pa se zbirajo v Ščavnico, ki se izliva v Muro pri naselju Gibina. Porečje Mure lahko razdelimo na naslednje dele:

  • mejna Mura na odseku, ki meji z Republiko Avstrijo, od Ceršaka do vtoka Kučnice, vključno s Kučnico;
  • notranja Mura od Kučnice do meje z Republiko Hrvaško na Gibini;
  • mejna Mura na odseku, ki meji z Republiko Hrvaško, od Gibine do meje z Republiko Hrvaško;
  • porečje Ledave s Krko na območju Republike Slovenije in Kobiljski potok;
  • porečje Ščavnice.

Občine:

Mestna občina Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Črenšovci, Šentilj, Sveta Ana, Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci, Križevci, Veržej, Razkrižje, Tišina, Cankova, Rogašovci, Grad, Kuzma, Hodoš, Gornji Petrovci, Puconci, Moravske Toplice, Beltinci, Dobrovnik, Velika Polana, Odranci, Kobilje. 

Pomembni vodotoki:

Mura, Ledava in Ščavnica.

Drugi pomembnejši potoki: 

Kučnica, Kobiljski potok, Velika in Mala Krka, Boračevski potok, Plitvica, Črnec, Dobel, Mokoš, Bukovnica, Puconski potok, Predanovski potok, Peskovski potok, Merak, Bodonski potok, Dolenski potok, Globetka, Turja in Lipnica.

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Mura, Kučnica, Ledava, Kobiljski potok, Velika in Mala Krka, Ivanševski potok. Vsi ti vodotoki so  predmet treh bilateralnih komisij (SLO – AT za Muro, Stalna vodnogospodarska SLO – HU komisija, Stalna vodnogospodarska SLO – HR komisija).

Opis vodotokov:

Površina porečja Mure obsega 1.389 km in zavzema 8,5 % celotnega vodnega območja Donave. Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 6,97 %. Dolžina vseh rek na porečju Mure meri 2.892 km, kar je 8,9 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z drugimi porečji in povodji je gostota rečne mreže na porečju Mure precej visoka in znaša 1,88 km/km2.

Akumulacije: 

Na porečju Mure imamo tudi več mokrih in suhih zadrževalnikov vode, ki se uporabljajo za zaščito pred škodljivim delovanjem voda. Pomembnejše akumulacije so: Ledavsko jezero, Gajševci, Hodoš, Blaguš in Negova, suhi zadrževalniki pa Bolehnečici in Radmožanci.

Večje ureditve:

V preteklosti so bila na rečni mreži porečja Mure izvedena obširna ureditvena dela: izgradnja visokovodnih nasipov na Muri, regulacija Mure, regulacija Ledave, Ščavnice in drugih manjših vodotokov.  

Posebnosti:

Na porečju Mure so tudi pomembne zaloge podzemne vode, ki se uporabljajo za namen pitne vode, v novejšem času so jih začeli uporabljati tudi kot vir toplote za ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov, precejšen del podzemnih voda pa se koristi tudi za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Po drugi svetovni vojni so na območju porečja Mure našli tudi pomembne zaloge geotermalne vode, ki jih uporabljajo predvsem za zdraviliški turizem, delno pa tudi za ogrevanje in proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Na porečju Ščavnice so tudi izviri mineralnih voda, najbolj znana polnilnica mineralne vode je Radenska d.o.o.

Koncesionar:

Pomgrad – VGP d.d., Lipovci 256b, 9231 Beltinci

Tel.št. : 02/530 45 10