Mednarodno sodelovanje

Ena od temeljnih nalog slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je mednarodno sodelovanje in pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah. Zaradi povečevanja števila naravnih in drugih nesreč in v povezavi s članstvom Slovenije v Evropski uniji (EU) in mednarodnih organizacijah je mednarodno povezovanje na tem področju vse pomembnejše. Dejavnosti potekajo na podlagi mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov ter v skladu z nacionalno zakonodajo, skupnimi interesi, načeli enakopravnosti in prijateljskih meddržavnih odnosov.

Namen

Namen in glavni cilji mednarodnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:

• medsebojna podpora držav na področju preprečevanja nevarnosti in nesreč,
• razvoj in krepitev pripravljenosti držav za obvladovanje naravnih in drugih nesreč,
• medsebojno obveščanje o nevarnostih ter posledicah nesreč,
• zagotavljanje pomoči ob večjih nesrečah v drugih državah oziroma sodelovanje v reševalnih operacijah/intervencijah v okviru mednarodnih mehanizmov za usklajevanje nudenja pomoči.

V službi za evropske in mednarodne zadeve izvajamo načrtovanje, usklajevanje, usmerjanje in organizacijo mednarodnega sodelovanja v Upravi. Vodimo in pripravljamo dvo- in večstranske mednarodne dejavnosti z delovnega področja Uprave, zagotavljamo ustrezno zastopanost Republike Slovenije v Evropski uniji, Organizacije združenih narodov, zvezi Nato in drugih mednarodnih organizacijah in regionalnih pobudah s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prav tako aktivno sodelujemo pri organizaciji nudenja mednarodne reševalne pomoči ob večjih nesrečah v tujini in sprejemu mednarodne pomoči ob nesrečah v Sloveniji.

Okviri sodelovanja

Mednarodno sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami poteka prednostno s sosednjimi državami in državami v regiji, s katerimi delimo skupne nevarnosti nesreč, ter v okviru Evropske unije, Organizacije združenih narodov in zveze Nato. Kot Uprava sodelujemo tudi v drugih mednarodnih organizacijah, kadar se obravnavajo teme s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obseg in intenziteta sodelovanja se spreminjajo.

Reševalna in humanitarna pomoč ob nesrečah

Prizadeta država lahko zaprosi za pomoč ob nesreči na dvostranski ravni ali prek mehanizmov EU, Organizacije združenih narodov, ali zveze Nato.

Smo pristojni organ za medsebojno obveščanje o nevarnostih in nesrečah ter prejemanje prošenj za pomoč v Sloveniji, če s predpisi ali mednarodnimi sporazumi ni drugače urejeno. Izmenjava podatkov in informacij poteka prek Centra za obveščanje Republike Slovenije (deluje 24/7), ki je kontaktna točka za mednarodne mehanizme za usklajevanje reševalne in humanitarne pomoči v okviru EU - Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC - Emergency Response Coordination Centre), Združenih narodov - Center za usklajevanje pomoči (UN-OCHA Emergency Relief Coordination Centre) in zveze NATO - Evroatlantski center za usklajevanje pomoči ob nesrečah (EADRCC - Euroatlantic Disaster Response Coordination Centre).

O pomoči državi, ki jo je prizadela naravna ali druga nesreča, odloča vlada Republike Slovenije na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma pristojnega ministra, če gre za izvajanje mednarodnih obveznosti države.

Pomoč je prostovoljna in se daje v obliki reševalnih enot, strokovnjakov in reševalnih sredstev ali na drug ustrezen način. Pomoč je praviloma brezplačna, stroške napotitve reševalnih enot, strokovnjakov in druge pomoči krije država.

Vlada Republike Slovenije odloča tudi o prošnji Slovenije za mednarodno pomoč.

Mednarodni sporazumi na področju varstva pred nesrečami

Razvijamo mednarodno sodelovanje s sklepanjem mednarodnih pogodb z drugimi, zlasti s sosednjimi državami in državami v regiji. Dvostranski sporazumi urejajo področje zagotavljanja medsebojne pomoči ob nesrečah, hkrati pa so podlaga za načrtovanje preventivnih ukrepov, pospeševanje znanstveno-raziskovalnega dela, sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja ter druge skupne dejavnosti, pomembne za varstvo pred nesrečami. Slovenija je podpisnica večstranskih pogodb s področja varstva pred nesrečami, ki urejajo posamezna tematska področja sodelovanja oziroma povezujejo države v določenem političnem ali geografskem okviru.

Dvostransko in regionalno sodelovanje

Dvostransko sodelovanje

Slovenija ima sklenjene dvostranske sporazume o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s sosednjimi državami Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko ter protokol o čezmejnem sodelovanju z italijansko Furlanijo-Julijsko Krajino. Sporazume je sklenila tudi s Češko, Slovaško, Poljsko in Rusko federacijo ter z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo in Kosovom. Dvostranski sporazumi so podlaga za načrtovanje preventivnih ukrepov, skupna izobraževanja ter za nudenje medsebojne pomoči ob nesrečah in so, pospeševanje znanstveno-raziskovalnega dela, izobraževanja in drugih dejavnosti, pomembnih za varstvo pred nesrečami.

Uspešno sodelovanje predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja ter v evropskih projektih poteka tudi z drugimi državami članicami EU, npr. s Francijo, Nemčijo in Švedsko.

Zelo dobro je sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, v obliki prenosa znanja in izkušenj pri razvoju nacionalnih sistemov varstva ali kot podpora pri približevanju držav kandidatk in potencialnih kandidatk EU na področju civilne zaščite.

Regionalne pobude

Ključna regionalna pobuda na področju varstva pred naravni in drugimi nesrečami v jugovzhodni Evropi je Pobuda za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo (Disaster Preparedness and Prevention Initiative for South Eastern Europe - DPPI SEE), ki je nastala leta 2000 v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Leta 2007 je s podpisom Memoranduma o soglasju za institucionalni okvir DPPI SEE (za obdobje 2008-2013) pobuda prešla v regionalno lastništvo pod okriljem Sveta za regionalno sodelovanje (Regional Cooperation Council - RCC).

DPPI SEE kot regionalna mreža krepi in pospešuje dvostransko in večstransko sodelovanje med državami članicami na področju pripravljenosti na nesreče in njihovega preprečevanja. Spodbuja izmenjavo informacij na vseh ravneh med organi, pristojnimi za ukrepanje ob nesrečah, in omogoča izmenjavo znanja in dobrih praks. Prav tako skrbi za izvajanje izobraževalnih in drugih projektov, ki so v interesu držav v regiji.

Kot Uprava aktivno sodelujemo v Projektu izobraževanja in usposabljanja za varstvo pred nesrečami (Disaster Management Programme DMTP) v okviru pobude ter tako z izvajanjem različnih usposabljanj (treningi vročih vaj, tečaji reševanja iz jam, tečaji angleškega jezika) prispevamo k operativnemu usposabljanju pripadnikov za zaščito in reševanje držav članic. Z različnimi aktivnostmi državam v regiji pomagamo pri njihovem vključevanju v Evropsko unijo in zvezo Nato.

Sodelujemo tudi v drugih regionalnih pobudah (npr. Uniji za Sredozemlje) in makroregionalnih strategijah.

Evropska unija

Slovenija kot članica Evropske unije (EU) aktivno sodeluje na področju civilne zaščite EU, kjer primarno vlogo pri obvladovanju nesreč ohranjajo države, aktivnosti na ravni EU pa smiselno podpirajo in dopolnjujejo nacionalne dejavnosti pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje preventive, pripravljenosti in odzivu na večje nesreče, ki presežejo zmogljivosti posameznih držav.

Glavno orodje za izvajanje skupnih aktivnostih civilne zaščite na ravni EU je mehanizem unije na področju civilne zaščite.

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljevanju besedila: mehanizem) je bil vzpostavljen leta 2001 in že dve desetletji podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic EU in sodelujočih držav mehanizma (Islandija, Črna gora, Srbija, Severna Makedonija, Norveška in Turčija) na področju preprečevanja nesreč ter pripravljenost in učinkovitega odziva nanje.

Področje ureja zakonodajni akt EU na področju civilne zaščite: SKLEP št. 1313/2013/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, ki je bil nazadnje dopolnjen v povezavi s posledicami pandemije leta 2020.

Mehanizem predstavlja glavno orodje EU za izvedbo skupnih reševalnih intervencij držav članic ob vseh vrstah nesreč znotraj EU in v tretjih državah. V primeru prošnje prizadete države za pomoč ob nesreči podpira usklajevanje pomoči, ki jo zagotavljajo države, ki sodelujejo v mehanizmu.

Slovenija je aktivna članica mehanizma in v mehanizem prispeva svoje strokovnjake in reševalne enote ter drugo pomočjo, ki jo ob naravnih nesrečah napoti v prizadete države. Solidarnost med državami članicami EU je zelo pomembna in mehanizem Unije na področju civilne zaščite je dragocen instrument, v katerem bo Slovenija tudi v prihodnje sodelovala s svojimi zmogljivostmi.

Glavna orodja za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva v mehanizmu so:

• Center za usklajevanje nujnega odziva (Emergency Response Coordination Centre - ERCC) v Bruslju, ki deluje 24/7 in skrbi za izmenjavo informacij med državami, sodelujočimi v mehanizmu. Kontaktna točka v Sloveniji je Center za obveščanje Republike Slovenije v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje.
• Skupni komunikacijski in informacijski sistem (Common Emergency Communication and Information System - CECIS) zagotavlja celostno platformo za pregled zmogljivosti ter za pošiljanje in sprejemanje obvestil o nesreči, zaprosil o nesreči, podrobnosti o zaprošeni in ponujeni pomoči ter spremljanje razvoja odziva na nesrečo v prizadeti državi.
• Odzivne zmogljivosti (moduli oz. enote in strokovnjaki) so namenjeni za odziv na naravne in druge nesreče. Države se z njimi lahko prostovoljno odzovejo na prošnjo za pomoč, lahko pa se odzovejo tudi v okviru evropskega nabora civilne zaščite. Odzivne zmogljivosti sestavljajo tudi rescEU strateške rezerve, ki se uporabijo, ko so izčrpane vse druge možnosti.
• Programa usposabljanj mehanizma potekajo usposabljanja, vaje in izmenjave strokovnjakov za boljšo pripravljenost na mednarodne intervencije. Udeležbo na usposabljanjih koordinira Nacionalni koordinator usposabljanj, v okviru službe za evropske in mednarodne zadeve. Tekom leta potekajo številni sestanki strokovnjakov, analize nesreč in izmenjave izkušenj.
• Za obvladovanje tveganj nesreč potekajo tudi preventivne aktivnosti kot so priprava nacionalnih ocen tveganj in nacionalnih načrtov za obvladovanje tveganj, ki sooblikujejo EU pregled tveganj. EU zbira podatke o izgubah zaradi nesreč in oblikuje različne kartografske materiale. Razvijajo se tudi sistemi za zaznavanje in zgodnje opozarjanje na nesreče (npr. za gozdne požare in poplave) ter za boljše obveščanje javnosti.

V fazi pripravljenosti in odziva se civilna zaščita povezuje tudi s področjema večjih nesreč z nevarnimi snovmi (direktiva Seveso II in III) in namernim onesnaženjem morja, zdravjem, humanitarnim odzivom, skupnim raziskovalnim centrom  ter področjem enotne evropske številke za klic v sili 112.

Strokovnjake in organizacije s področja civilne zaščite in obvladovanja nesreč povezuje mreža znanja Unije na področju civilne zaščite s ciljem krepitve sposobnosti EU za soočanje z naravnimi in drugimi nesrečami v vseh fazah (preventivi, pripravljenosti in odzivu).

Več informacij o aktivnostih na področju civilne zaščite v EU in sorodnih področij najdete na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO).

Organizacija združenih narodov in zveza Nato

Organizacija združenih narodov (United Nations)

Organizacija Združenih narodov (OZN) ima na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pomembno vlogo, tako na področju preventivnih dejavnosti kot pri pripravljenosti in odzivu oz. usklajevanju mednarodnih reševalnih/humanitarnih operacij.

Kot Uprava sodelujemo:

• pri aktivnostih, povezanih z uveljavljanjem mednarodne strategije Združenih narodov za zmanjševanje nesreč (United Nations International Strategy for Disaster Risk Reduction - UN ISDR) ter
• pri uresničevanju in izvajanju novega okvirja za zmanjševanje tveganja nesreč v prihodnjem petnajstletnem obdobju, Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč: 2015-2030 (Sendai Framework for Disaster Risk Reduction: 2015-2030).
• Pri usklajevanju nudenja pomoči ob večjih nesrečah v drugih državah ter pri organizaciji izobraževanj in usposabljanj v okviru Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (United Nations Office for Coordination of Humanitarian Affairs - UN-OCHA).

Slovenija je od leta 2002 tudi pogodbenica Konvencije Združenih narodov o prekomejnih učinkih industrijskih nesreč, katere namen je s povečano pripravljenostjo in usklajenim odzivom na industrijske nesreče preprečiti njihove čezmejne vplive. Del nalog, ki izhajajo iz konvencije, izvaja Uprava RS za zaščito in reševanje.

Izvajamo tudi obveznosti iz Haaške konvencije iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in nesreč ter drugega protokola h konvenciji iz leta 1954.

Zveza Nato

Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v okviru zveze Nato navezuje na aktivnosti civilnega kriznega načrtovanja (CEP - Civil Emergency Planning). Uprava RS za zaščito in reševanje sodeluje pri aktivnostih, ki se nanašajo na podporo nacionalnim oblastem pri obvladovanju naravnih in drugih nesreč, podporo državam pri zaščiti prebivalstva pred napadi s sredstvi za množično uničenje, svetovanje vojaškim oblastem glede podpornih civilnih struktur in zmogljivosti ter na področju sodelovanja s partnerskimi državami.

Za zbiranje in izmenjavo informacij o nesrečah na območju Evroatlantskega partnerskega sveta in usklajevanje pomoči prizadetim državam je bil leta 1998 pri Natu ustanovljen Evroatlantski center za usklajevanje pomoči ob nesrečah (EADRCC - Euroatlantic Disaster Response Coordination Centre). Kontaktna točka EADRCC v Sloveniji je Center za obveščanje Republike Slovenije v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje.