Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je bila v Murski Soboti slavnostna govorka na svečanem odprtju Hiše sožitja.
Vesna Humar med nagovorom. V ozadju slika iz razstave.

Vesna Humar | Avtor: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Že pred tem se je državna sekretarka Humar sestala z madžarskim državnim sekretarjem za nacionalno politiko Lőrincom Nacso. Sogovornika sta se strinjala, da so narodne skupnosti pomembne, izpostavila sta skupni sklad za razvoj Pomurja in Porabja. Zavzela sta se, da je potrebno motivirati obe skupnosti, da iščejo načine sodelovanja in povezovanja za prihodnost. Državni sekretar je izpostavil, da je slovenska manjšina v Porabju sicer najmanjša, ampak najbolje organizirana.  

Po svečanosti so odprli potujočo svetovno razstavo Hungarikumi, ki bo na ogled do 16. aprila 2025.

V nadaljevanju pošiljamo slavnostni nagovor državne sekretarke Humar. Velja govorjena beseda!

Nagovor državne sekretarke Vesne Humar na svečanem odprtju Hiše sožitja 

Spoštovani gostje, cenjeni državni sekretar, dragi prijatelji, v veselje in čast mi je, da sem lahko danes z vami na tem posebnem dogodku. Vedno je lepo priti v Prekmurje. Še posebej pa danes, ko se  odpirajo vrata te povezovalne točke in stičišča za ljudi, ki živijo v tej prekrasni regiji.

Slovenska beseda »sožitje« je res nekaj posebnega. »Žitje« je nekoliko nenavaden in arhaičen izraz za »življenje«. Pojavlja se v besedni zvezi »bitje in žitje«, v kateri prva beseda pomeni, bivanje, torej obstoj, druga pa veliko več. Zaobjema človeško delovanje, njegove cilje, njegova prizadevanja in pot, njegove vrednote in zgodbe. Ko rečemo so-žitje torej bistveno presežemo pojem sobivanja. Sožitje ne pomeni le, da ljudje mirno živijo drug ob drugem ali drug mimo drugega, temveč, da svoj skupni prostor soustvarjajo. Drug drugega bogatijo, se drug od drugega učijo v medsebojnem spoštovanju in naklonjenosti.

Tudi sama prihajam iz obmejnega območja. Od kar se zavedam sebe, sem bila soočena s tem, da je čisto blizu nekdo, ki je popolnoma drugačen od mene, a hkrati popolnoma enak. Prostori, po katerih danes tečejo evropske meje, velja tako za vaše Prekmurje kot za mojo Primorsko, so bili v zgodovini prepogosto območja spopadov in trpljenja. Prepričana sem, da so težki časi v teh krajih skovali močne, odporne ljudi. Predvsem pa vesele, pogumne ljudi. Takšne vas gledam danes. Vem, da je v vas in v nas veliko optimizma, ljubezni do življenja in zavedanja o tem, kaj je na svetu resnično pomembno.

Na meje lahko gledamo kot na črte, ki delijo Evropo. Državo od države, narod od naroda. Ampak nanje lahko gledamo tudi kot na šive Evrope. V tistih evropskih vaseh in mestih, med njimi je tudi Murska Sobota, kjer se stikajo in srečujejo kulture in jeziki, prav tam Evropa zaživi. Velika ideja o evropskem povezovanju in sožitju tu postane otipljiva, ker je del vsakdanje izkušnje resničnih ljudi, ki ob mejah in čeznje delajo, se premikajo, se zaljubljajo, ustvarjajo družine in prihodnost. Mnogi od teh ljudi so pripadniki narodnostnih, jezikovnih in kulturnih manjšin.

Včeraj se je začel post, ki nas bo pripeljal do velikonočnih praznikov. V mojih krajih je najbolj tradicionalna praznična slaščica orehova potica, ki ji po domače rečemo »gobanca« - beseda ima seveda isti koren kot gibanica.  Naša Evropa je gibanica. Pregnetena in sestavljena. In tako kot je dobrota gibanice v tem, da se plasti izmenjujejo, tako sta lepota in moč Evrope v sožitju njenih različnosti. Letos maja bomo praznovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne. To obdobje, eno najtemnejših v človeški zgodovini, se je začelo z idejo, da morajo biti vsi ljudje enaki. Ter da je vsak, ki je drugačen, slabši in manjvreden. Ta misel, ki je skregana z življenjem in skregana z ljubeznijo, ne more prinesti drugega kot bolečino in ruševine.

Zato, dragi vsi, moramo obmejni ljudje, čezmejni ljudje, vsi, ki se znamo veseliti življenja, ohraniti voljo in pogum. Ponavljati našo izkušnjo in sporočilo sožitja. In zato moramo obmejnim regijam z mehanizmi na evropski ravni, kot so programi Interreg ter na nacionalni ravni, kot so slovenski in madžarski gospodarski in razvojni programi pomagati, da ta volja – najde tudi pot.

Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da je ta Hiša zaživela. Vsem, ki se boste tu srečevali in delali želim veliko uspeha in zadovoljstva.