Uradni svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, 28. april, predstavlja uvod v začetek svetovnih dogodkov in dejavnosti, ki se bodo na temo varnosti in zdravja pri delu nadaljevali do konca leta in bodo temeljili na izkušnjah in znanjih, pridobljenih v zadnjih 100 letih. Mednarodna organizacija dela bo objavila globalno poročilo, v katerem bo predstavila obdobje razvoja varnega in zdravega delovnega okolja od leta 1919 dalje. Poročilo bo vsebovalo tudi vplive novih tehnologij, digitalizacije, demografskih sprememb, globalizacije ter podnebnih sprememb na dinamiko varnosti in zdravja ter razvoj novih poklicev. Hitro napredujoče tehnologije vplivajo na skoraj vse dejavnike v svetu dela. Digitalizacija, robotika in uporaba nanotehnologije so med drugim spremenili delovna mesta ter hkrati povzročili resna razmišljanja glede varnosti in zdravja pri delu. Z uvedbo novih tehnologij, demografskimi spremembami in različnimi vzorci zaposlovanja in organizacije dela, ki že oblikujejo svet dela, je in bo še bolj pomembno kot kdaj koli prej predvideti nova in nastajajoča tveganja za varnost in zdravje pri delu. Predvidevanje tveganj je ključni prvi korak k učinkovitemu upravljanju z njimi in oblikovanju preventivne kulture varnosti in zdravja pri delu v vedno bolj spreminjajočem se svetu. Praksa za to vključuje napovedovanje, tehnološke ocene in prihodnje študije, ki bodo omogočili identifikacijo potencialnih tveganj za varnost in zdravje pri delu ter razvoj učinkovitih preventivnih ukrepov.

Težje in lažje nezgode pri delu

Zaradi nezgod pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, v svetu vsako leto umre 2,78 milijona delavcev (od tega jih je 2,4 milijona povezanih z boleznijo), še dodatnih 374 milijonov delavcev pa se težje ali lažje poškoduje pri opravljanju dela pri delodajalcih. V Sloveniji se je število prijavljenih nezgod pri delu v letu 2018 glede na preteklo leto ponovno zvišalo, in sicer za dobre 4 %. Ta trend se pojavlja že nekaj let. Iz statistike prijavljenih nezgod za leto 2018 v informacijskem sistemu je bilo na dan 29. 1. 2019 razvidnih 10.187 prijavljenih nezgod pri delu (brez poti na delo in z dela), od tega 15 smrtnih, 9.665 lažjih, 492 težjih in 15 kolektivnih nezgod. Prijavljenih je bilo tudi 93 nezgod, ki so se zgodile na poti na delo in z dela, katerih pa delodajalcem sicer ni treba prijavljati.

Pri analizi nezgod glede na posamezne gospodarske dejavnosti je izpostavljena predelovalna dejavnost (SKD dejavnost C), saj iz statističnih podatkov izhaja, da se je v tej dejavnosti v letu 2018 zgodilo kar 36,7 % vseh prijavljenih nezgod. Znotraj predelovalne dejavnosti po številu nezgod izstopata dejavnost proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (SKD dejavnosti C24 in C25), v katerih so bili zabeleženi 29,3 % prijavljenih nezgod pri delu. Naslednja dejavnost, v katero se uvrščajo delodajalci, ki so prijavili največ nezgod pri delu, je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (SKD dejavnost G), v kateri smo zabeležili 11,6 % prijavljenih nezgod. Sledijo dejavnost gradbeništva (SKD dejavnost F) z 8,0 % ter dejavnost prometa in skladiščenja (SKD dejavnost H) s 7,8 % prijavljenih nezgod.

Ugotavljamo, da se vzroki za nastanek nezgod pri delu ponavljajo. Tako je bil v letu 2018 poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje, lažje ali smrtno poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva,…), in to kar v 30,9 %. Kot naslednji vzrok za nezgodo pri delu pa so zabeleženi zdrsi, spotiki in padci delavcev (na nižji nivo, na istem nivoju in neopredeljeni padci), in to v 19,3 %. V 14,6 % je bil vzrok za nezgodo pri delu materialni povzročitelj oziroma padec bremena na delavca, gibanje telesa z obremenitvijo pa je bil vzrok za nezgodo pri delu v 13,3 % vseh prijavljenih nezgod. Prav tako kot pri vzrokih za nastanek nezgod pri delu tudi glede načinov nastanka ugotavljamo, da se v zadnjih letih ponavljajo. V letu 2018 so izstopale nezgode pri delu, v katerih so se delavci poškodovali zaradi stika z ostrim, koničastim in grobim materialom (25,0 %), zaradi vodoravnega ali navpičnega trčenja (23,3 %) ter zaradi udarca oziroma trčenja delavca s predmetom (20,2 %). Delavci pa so si največkrat poškodovali prste rok, in to kar v 29,2 %.

V analizi podatkov o starosti poškodovanih delavcev ugotovljamo, da je bilo v letu 2018 največ poškodovanih delavcev starih med 35 in 44 let (26,4 % vseh nezgod), v starostni skupini od 45 do 54 let je bilo zabeleženih 24,8 % prijavljenih nezgod, v starostni skupini od 25 do 34 let pa 24,9 % vseh prijavljenih nezgod. Najmlajši poškodovani, katerih nezgode so bile prijavljene na IRSD, so bili stari 15 let, najstarejši poškodovani pa 77 let. V letu 2018 je bilo izmed vseh prijavljenih nezgod pri delu 26,6 % takšnih, v katerih so bile poškodovane ženske, v drugih 72,6 % prijavljenih nezgod pri delu pa so bili poškodovani moški.

Pri analizi podatkov z vidika državljanstva poškodovanih delavcev ugotavljamo, da je bilo 89,3 % poškodovanih delavcev slovenskih državljanov, 8,0 % poškodovanih delavcev je bilo tujcev, ki niso bili državljani držav EU, predvsem delavcev iz nekdanje Jugoslavije, 2,2 % pa tujcev iz držav EU. Iz nekaterih prijavljenih nezgod ni bilo razvidno državljanstvo poškodovanih delavcev.

Smrtne nezgode

V letu 2018 je bilo na IRSD prijavljenih 15 nezgod pri delu, v katerih so delavci izgubili življenje in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju, med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Dve od teh nezgod sta se zgodili v tujini. Inšpektorji so v letu 2018 obravnavali 12 smrtnih nezgod, niso pa obravnavali 2 smrtnih nezgod, ki sta bili posledica prometnih nezgod poklicnih voznikov tovornih vozil v tujini, in 1 prometne nezgode na slovenskih cestah, saj prometne nesreče praviloma preiskuje Policija.

V letu 2018 je bil najpogostejši vzrok smrtne nezgode padec z višine, in sicer kar v 5 primerih. V 3 primerih je bila vzrok smrtnih nezgod prometna nesreča, prav tako v 3 primerih so bili vzrok smrtnih nezgod gibajoči se deli delovne opreme. Padec bremena na delavca je bil vzrok za 2 smrtni nezgodi, v 1 primeru je bil vzrok za smrt delavca zasutje z zemljo, 1 delavca pa je med opravljanjem dela povozil vlak.

Največ smrtnih nezgod se je v letu 2018 zgodilo v dejavnosti gradbeništva (SKD dejavnosti F1, F2 in F3), v kateri je bilo smrtno poškodovanih 5 delavcev, sledita ji dejavnosti proizvodnje drugih strojev in naprav (SKD dejavnost C28) in dejavnost kopenskega prometa (SKD dejavnost H49), v katerih sta se zgodili po 2 smrtni nezgodi.

V letu 2018 je bilo največ smrtno ponesrečenih starih med 50 in 59 let. Tako je bilo v tej starostni skupini zabeleženih 8 smrtnih nezgod. Po 3 smrtne nezgode so bile zabeležene v starostni skupini od 30 do 39 let ter 60 let in več. Zabeležili smo tudi 1 smrtno nezgodo v starostni skupini od 40 do 49 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2018 je bil star 30 let, najstarejši pa 73 let. Na lokaciji, na kateri ima delodajalec prijavljeno svojo dejavnost, sta bili zabeleženi 2 smrtni nezgodi, 13 smrtnih nezgod pa je bilo zabeleženih zunaj lokacije delodajalca. Od slednjih se je 1 zgodila na klasičnem gradbišču, 4 pa pri vzdrževalnih delih. Največ prijavljenih smrtnih nezgod v letu 2018 se je zgodilo pri delodajalcih, ki zaposlujejo do 4 zaposlene. Vseh 15 smrtno ponesrečenih pa je bilo moškega spola. Glede državljanstva smrtno ponesrečenih ugotavljamo, da je bilo 11 smrtno ponesrečenih delavcev državljanov Republike Slovenije, 2 sta bila državljana Bosne in Hercegovine, 1 državljan Srbije in 1 državljan Severne Makedonije. Glede na zaposlitveni status smrtno poškodovanih pa ugotavljamo, da je bilo 9 smrtno poškodovanih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, 4 za določen čas, pri 1 je obstajal sum zaposlovanja na črno, 1 smrtno ponesrečeni pa je imel pogodbo o začasnem oziroma občasnem delu upokojenca.

Več podatkov o nezgodah pri delu je na voljo v našem Poročilu o delu Inšpektorata RS za delo v letu 2018.