Arhiv Republike Slovenije je v letu 2014 prejel donacijo, ki med drugim vsebuje del zapuščine dr. Igorja Breznika; v njej je tudi zbirka risb iz italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars. Arhivu jo je podaril Peter Breznik. V zbirki sta dva akvarela in 21 risb, ki so bile vse ustvarjene v taborišču leta 1942. Avtor večine risb in akvarelov je Valentin Horvat, tri risbe pa je narisal Otmar Drelse. Iz taborišča je risbe v Ljubljano prinesel Igor Breznik, ki je upodobljen na devetih risbah.

Igor Breznik je bil rojen 1. junija 1917 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je leta 1936 vpisal na pravno fakulteto. Bil je član »Ljubljanskega sokola«, do leta 1940 pa je telovadil pri »Sokolu Narodni dom«. Bil je tudi član ter v vodstvu »Jadranske straže«, nato pa v vodstvu »Jugoslovanskega nacionalnega akademskega društva Jugoslavija« (JNADJ), kjer je bil jeseni leta 1938 izvoljen za predsednika.

Leta 1939 je bil tudi v vodstvu »Akademskega narodnega bloka«. Junija 1940 je opravil pravosodni državni izpit in se nato vpisal še na tehnično fakulteto. Potem ko je Kraljevina Jugoslavija 25. marca 1941 pristopila k trojnemu paktu, so bile v Ljubljani študentske demonstracije, na katerih je Igor Breznik aktivno sodeloval. Po državnem udaru probritansko usmerjenih oficirjev in prevzemu oblasti s strani kralja Petra II. je bil 27. marca 1945 na čelu manifestacije na Kongresnem trgu v podporo državnemu udaru. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo je 8. aprila 1941 skupaj z drugimi formiral akademski prostovoljski oddelek, ki je odšel istega dne izpred Narodne galerije v Novo mesto. Tam so prespali v vojašnici in naslednji dan odšli proti Zagrebu. Ker pa so v Zagrebu oblast prevzeli ustaši, so se 10. aprila začeli umikati nazaj proti severu. Kolono vračajočih prostovoljcev je napadlo tudi nemško letalo. Ker so Nemci lovili tavajoče jugoslovanske vojake, so se prostovoljci umikali preko hribov. Konec aprila 1941 je Breznik začel pripravništvo na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Do jeseni 1941 je sodeloval v ilegalnem krožku Osvobodilne fronte, nato pa samo še v ilegalnem delu Sokolske legije. Oktobra 1941 so namreč propadli razgovori med Osvobodilno fronto in vodstvom Sokolske legije o vključitvi v Osvobodilno fronto, ker je Legija vztrajala pri zvestobi kralju.

15. marca 1942 je Igorja Breznika v raciji aretirala italijanska policija. Po navedbah Sokolske legije naj bi njihove člane Italijanom naznanili pripadniki Osvobodilne fronte. Italijani so ga odpeljali v taborišče Čiginj in nato v koncentracijsko taborišče Gonars. Tam je bil šest mesecev. Ko se je vrnil iz taborišča, je s seboj prinesel tudi navedene risbe in slike. Igorja je takrat precej prizadela vest o tem, da so partizani likvidirali njegovega prijatelja Milana Gaberščika. Gaberščik (rojen v Krminu leta 1918) je bil Igorjev gimnazijski sošolec, tudi pravnik in član vodstva JNADJ. Gaberščik je bil aretiran v raciji s strani Italijanov in na vlaku za taborišče Gonars, ko so vlak v noči z 28. na 29. junij 1942 napadli partizani in zajeli internirance. Nekaj od teh, med njimi Gaberščika, so usmrtili. Igor Breznik je po vrnitvi iz Gonarsa skupaj s svojim bratom Markom želel poleti 1943 oditi »v hosto«; priskrbel je ponarejeni prepustnici, da bi lahko prišla iz Ljubljane. Po napadu partizanov septembra 1943 na četniško postojanko v Grčaricah, v kateri je bilo tudi veliko sokolov, pa si je premislil.

Breznik je bil februarja 1944 na Ljubljanski univerzi promoviran za doktorja prava. Marca istega leta je bil postavljen za pripravnika pri pošti v Ljubljani. Avgusta 1944 se je skupaj z dr. Francem Jerovcem in dr. Emilom Namarjem, ki so bili vsi člani JNADJ ter Sokolske legije, prijavil k domobrancem. To naj bi storili po sklepu vodstva Sokolske legije, z namenom načrtne infiltracije, v povezavi z britansko obveščevalno službo. Po nalogu Gestapa je vse tri takoj zaprla domobranska policija. Najprej naj bi bili določeni za transport v Dachau, a so bili po zaslišanjih 15. septembra 1944 vendarle razporejeni v enote. Igor Breznik je bil razporejen kot uradnik in preiskovalni sodnik v domobranski bataljon v Cerknici, kjer je raziskoval civilne prekrške domobrancev. Ob koncih tedna se je vračal v Ljubljano. Konec aprila 1945 pa je ostal doma v Ljubljani in se ni več vrnil v Cerknico. V začetku maja je izdelal iz blaga rdečo zvezdo in pomagal mami, da jo je prišila na slovensko zastavo, ki je bila izobešena na domači hiši 9. maja 1945.

Po objavi več pozivov »vsem pripadnikom bivših vojaških enot«, da se morajo javiti novim oblastem, se je Igor Breznik 13. maja 1945 v civilni obleki javil komandi mesta Ljubljane. Od tam je bil odpeljan v zapore OZNE v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Od tega trenutka dalje se ni več javil ter o njem tudi ni več nobenega uradnega sporočila. Verjetno je bil umorjen pri Brezarjevem breznu v Podutiku. Kasneje naj bi o njegovi usodi poizvedovali tudi Angleži.

Aprila 1981 je bila v avli Cankarjevega doma v Ljubljani odprta razstava ob 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte z naslovom »OF v Ljubljani – država v državi«. Na veliki čelni fotografiji razstave je bil dr. Igor Breznik v družbi dveh študentov. Fotografija je bila posneta aprila 1941 pred odhodom študentov prostovoljcev v Novo mesto.

Matevž Košir