Elektronska podatkovna zbirka »Plebiscit 1990« in vloga arhivov pri ohranjanju zgodovinskega spomina

V mesecu decembru 2015 praznujemo že 25. obletnico prelomnega obdobja slovenske zgodovine, ko je ob več kot 93-odstotni udeležbi na vprašanje » Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo z »DA« milijon 289 tisoč 369 vseh vpisanih v volilne imenike.

Z zavedanjem, da je šlo za enega najbolj pomembnih dogodkov v zgodovini Slovenije in Slovencev, smo v Arhivu RS leta 2013 v okviru prevzema gradiva o plebiscitu izvedli tudi prevzem elektronske podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«; šlo je za enega prvih prevzemov arhivskega gradiva v elektronski obliki. Primer prevzema elektronske podatkovne zbirke »Plebiscit 1990« pa tudi z vidika arhivske stroke predstavlja prelomnico, saj opravljanje temeljne naloge arhivista – prevzemanje arhivskega gradiva, ne poteka več izključno na relaciji arhivist–ustvarjalec arhivskega gradiva, ampak je ključno sodelovanje arhivistov, informatikov in ustvarjalcev arhivskega gradiva. Odnos in medsebojna razmerja, ki se šele vzpostavljajo, dolgoletno prakso in izkušnje arhivistov postavljajo pred nove izzive.

Elektronska podatkovna zbirka »Plebiscit 1990« je bila uradno prevzeta 19. 11. 2013 s podpisom zapisnika o izročitvi in prevzemu javnega arhivskega gradiva.

Dostop do gradiva v elektronski obliki je možen v čitalnici arhiva. Uporabnik do arhivskega gradiva pod oznako SI AS 1210/IV, Elektronska podatkovna zbirka Plebiscit 1990, dostopa s pomočjo posebne aplikacije za ogled arhiviranih podatkovnih zbirk, v kateri lahko izbira med naprej pripravljenimi poizvedbami in si tako »v živo« ogleduje tako gradivo kot izpise iz podatkovne zbirke. Omogočeno je poizvedovanje na štirih osnovnih nivojih:

1. Rezultati in udeležba glasovanja na ravni države,
2. Udeležba in rezultati glasovanja po občinah,
3. Udeležba po občinah,
4. Udeležba in rezultati na ravni volišča znotraj posamezne občine.

Na voljo je tudi izpis občin in volišč posamezne občine, ki vsebuje šifrant vseh takratnih občin; pri vsaki občini pa obstaja še dodatna povezava na seznam takratnih volišč znotraj posamezne občine. Omenjeni izpis lahko služi kot pomemben vir pri takratni organizaciji lokalne samouprave, saj je bilo prvotno 65 občin. Po spremembah v letu 1989 je bilo v Sloveniji 62 občin. Ta številka je ostala nespremenjena do uveljavitve novega sistema lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1994 (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94). Skupno število občin, ki so bile zajete v izvedbo plebiscita 1990, je bilo tako 62 (glej sliko 3).

Vsak posamezen izpis podatkov vključuje: vsebinski opis, interpretacijo in razlago podatkov, kar uporabniku znatno olajša razumevanje gradiva.  

Za lažje razumevanje podatkov iz preglednic, smo vrednosti vizualizirali v obliki tematske karte.

To nam omogoča gradivo iz testnega prevzema v okviru projekta E-ARK, kjer bomo arhiviranje digitalnega gradiva razširili še na prostorske podatke. Glede na to, da je večina informacij vezanih na prostor in da nam slika pove več kot tisoč besed, se nam s prehodom na digitalno dobo, tudi v arhivu, odpirajo nove možnosti prikaza in razumevanja gradiva.

Zaključujemo z mislijo, da skušamo arhivi z obujanjem zgodovinskega spomina vedno znova predstaviti vzdušje pogumnega optimizma, ki je pred petindvajsetimi leti družilo slovenske državljane, ter pred prihajajočim letom 2016 izražamo željo, da do naslednjega obdobja, v katerem bomo doživeli vzdušje splošne enotnosti, odločnosti in sloge, ne bo potrebno čakati novih petindvajset let. Obenem si želimo, da bo potrebna enotnost, odločnost in sloga prisotna tudi v naši stroki.

SREČNO 2016 !

Alenka Starman Alič in Gregor Završnik