Prvi papežev obisk v samostojni Sloveniji

S papežem Frančiškom in njegovim delovanjem, ki nagovarja tako verne kot neverne, je med slovenskim narodom ponovno zavela močna želja po tretjem obisku papeža v Sloveniji. Vrstijo se številna povabila, tako s strani najvišjih slovenskih državnikov kot s strani cerkvenih dostojanstvenikov. Zaenkrat obisk Slovenije še ni uvrščen na seznam njegovih potovanj in obiskov v bližnji prihodnosti.

Vredno pa se je spomniti prvega obiska prav tako karizmatičnega papeža Janeza Pavla II. v mesecu maju 1996. Papežev obisk Slovenije je bil njegovo 71. potovanje po svetu in 35. v evropske države. Osrednja vsebina obiska je bila povezana z dvema dogodkoma: doseženo državno samostojnostjo in 1250. obletnico krščanstva med Slovenci. Velja omeniti, da je Vatikan kmalu za prvimi državami v januarju 1992 mednarodno priznal samostojno Slovenijo, kar je bilo ključnega pomena za umestitev mlade slovenske države v mednarodno skupnost. Obenem je Janez Pavel II. v času obiska praznoval svoj 76. rojstni dan. Mnogim so ostale v spominu besede »Papež 'ma vas rad!«, ki jih je izrekel na srečanju z mladimi v Postojni na dan svojega rojstnega dne, 18. maja 1996.

Obisk papeža Janeza Pavla II. je za mlado slovensko državo predstavljal enega najodmevnejših državniških obiskov po osamosvojitvi. Organizacija obiska je bila zahtevna, poleg tega je vključevala sodelovanje tako državnih kot cerkvenih institucij. Pogosto se ne zavedamo, kaj vse vključuje organizacija državniškega obiska, ki prispeva h graditvi prepoznavnosti slovenske države in naroda. Dejstvo je, da si majhne države, kakršna je Slovenija, težje ustvarijo prepoznavnost in ugled v mednarodni skupnosti kot velike in močne države. Zanimanje svetovne javnosti tako vzbudimo največkrat samo z odmevnimi »velikimi dogodki«, med katere sodi tudi obisk papeža Janeza Pavla II.; spremljalo ga je prek 700 akreditiranih domačih in tujih novinarjev, fotoreporterjev in snemalcev.

V ta namen arhivalija meseca maja odpre pogled v »Program obiska njegove svetosti papeža Janez Pavla II. v Republiki Sloveniji v dneh od 17. do 19. maja 1996«. Iz dokumenta lahko razberemo podroben opis protokola ob prihodu papeža na letališče Brnik. Natančno so določeni visoki cerkveni dostojanstveniki, ki lahko vstopijo v letalo, ter protokol predstavitve in rokovanja s najvišjimi predstavniki Republike Slovenije. Predvideno je bilo, da ob vznožju stopnic letala papež poljubi slovensko zemljo, prineseno iz geološkega središče Slovenije. Po protokolarnih predstavitvah je godba Slovenske policije zaigrala vatikansko in slovensko himno, papež in predsednik Kučan pa sta se poklonila slovenski zastavi. Poveljujoči častnik Slovenske vojske je poročal o postroju vojske. Papež je opravil pregled častne enote Slovenske vojske, nakar sta sledila govora predsednika Republike Slovenije in nato še papeža (glej dokument »Papežev obisk v Sloveniji – govori«). Po končanih govorih je sledil še pozdrav vernikov, zbranih na brniškem letališču, in izročitev cvetja s strani otrok. Popoldanski del obiska se je odvijal na Brdu pri Kranju, kjer se je sestal na zasebnem pogovoru s predsednikom Milanom Kučanom ter najvišjimi predstavniki Republike Slovenije. Osrednji dogodek drugega dneva obiska je bila dopoldanska slovesna maša na hipodromu Stožice, posvečena praznovanju 1250. obletnice krščanstva na Slovenskem, ki se jo je udeležilo približno 100.000 vernikov iz Slovenije in tujine. Sledil je pogovor s predsednikom Vlade RS dr. Janezom Drnovškom in srečanje z mladimi v Postojni. Tretji dan obiska je preživel v Mariboru, kjer je po sveti maši obiskal grob škofa Antona Martina Slomška, obedoval kot gost mariborskega škofa in se popoldne srečal še s predstavniki kulturnega in znanstvenega življenja. Zadnja slovesnost je bila na mariborskem letališču, kjer so se od visokega gosta poslovili najvišji predstavniki naše države.

Povprečnemu državljanu se velikokrat ob tako imenovanih velikih dogodkih zastavi vprašanje, kdo so izbrani povabljenci, ki jih doleti čast, srečati se z visokimi svetovnimi voditelji. Priloga k programu obiska vsebuje tudi dokument »Srečanje papeža z visokimi predstavniki Republike Slovenije na gradu Brdo pri Kranju«, ki navaja seznam povabljenih visokih predstavnikov Republike Slovenije. Marsikoga pa tudi zanima, kdo vse spremlja papeža ob njegovih obiskih po svetu. Iz druge priloge k programu obiska lahko razberemo seznam papeževega spremstva, ki je štelo 28 članov. Za potrebe korektnega, ažurnega in profesionalnega informiranja tako domače kot tuje javnosti je Urad Vlade RS za informiranje v času obiska organiziral novinarsko središče v Cankarjevem domu, ki je delovalo v času celotnega obiska papeža v Sloveniji. Med drugim je poleg programa in splošnih informacij o Sloveniji objavil tudi vse govore v času papeževega obiska v Sloveniji, ki si sledijo od zadnjega papeževega poslovilnega govora na letališču v Mariboru dne 19. maja do prvega pozdravnega govora Milana Kučana ob papeževem prihodu na Brnik dne 17. maja. Vse govore, objavljene v okviru novinarskega središča, si lahko preberete na povezavi na dokument »Papežev obisk v Sloveniji – govori«.

Skleniti velja z mislijo iz papeževega poslovilnega govora na letališču v Mariboru, kjer je dejal: »Skupaj se je namreč lažje soočiti z izzivi sedanjega časa in izdelati zadovoljive načrte za njihovo rešitev«. Naj ne gre v pozabo, da smo v času osamosvajanja Slovenije znali stopiti skupaj, z medsebojnim sodelovanjem smo uspešno izpeljali prvi obisk papeža v letu 1996 in zdaj se nam nehote zastavlja vprašanje, ali bomo morali počakati na tretji papežev obisk, ki bo ponovno poenotil Slovence v prizadevanju za skupno dobro.

Alenka Starman Alič