Ob koncu vrhunca poletne turistične sezone, ko se počasi umirjajo kolone valeče se pločevine skozi deželico pod Alpami, je prav, da se ozremo v preteklost, ko Slovenija ni imela svojega koščka obale, pa je kljub temu privabljala turiste. Ti so z veseljem prihajali k nam na oddih v neokrnjeno naravo iskat predvsem zdravja v kraje bogate s termalnimi in mineralnimi vrelci.

Po razpadu dvojne monarhije konec leta 1918 in obdobju tako imenovanega »lastninskega prestrukturiranja« so v državni lasti ostali trije turistični biseri: letovišče Bled, mineralno zdravilišče Rogaška Slatina in terme Dobrna. Dvajseta leta 20. stoletja pomenijo pri obisku turističnih destinacij na takratnem območju Slovenije nazadovanje in stagnacijo, saj se je zaradi novonastalih državnih meja zmanjšal delež nemško govorečih gostov. Kljub temu so v obdobju med vojnama nemški turisti predstavljali glavni trg, kamor je bila usmerjena propaganda tujskoprometnih krajev in zdravilišč.

Turizem, tujski promet in z njim povezana propaganda je bila v prvem obdobju Kraljevine SHS prepuščena posameznim zdraviliščem in turističnim krajem, le deloma je potekala preko organizacij, katerih delovanje je bilo temu namenjeno (Putnik ̶ društvo za promet potnikov in turistov v Kraljevini SHS oz. Jugoslaviji, Odsek za pospeševanje tujskega prometa pri Ministrstvu za trgovino in industrijo, pozneje Referat za turizem pri Oddelku za trgovino, obrt in industrijo). Šele sredi tridesetih let 20. stoletja je prišla iniciativa za sistematično in skupno nastopanje v tujini preko specializiranih sejmov. V povezavi s to iniciativo imamo v fondu Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za trgovino, obrt in industrijo, Referat za turizem, ohranjeno propagandno gradivo posameznih turističnih centrov, ki so jih posredovali pristojnemu referatu.

Gradivo, ki ga predstavljamo v tokratni arhivaliji meseca Arhiva Republike Slovenije, spada med mejno gradivo, saj ga med svojimi zbirkami hranimo tako arhivi kot tudi muzeji in knjižnice. Gre za plakate, tiskane brošure in razne zgibanke, ki s fotografijami in ilustracijami, tudi priznanih umetnikov, privabljajo obiskovalce, popotnike in iskalce zdravja.

V času med vojnama so zdravilišča nudila svojim gostom deset in dvajset dnevne počitnice v seziji (sezoni), ki se je začela 15. aprila ali maja in je trajala vse do srede oktobra. Tako kot danes je bila sezona razdeljena na predsezono od 15. aprila do konca junija, glavno sezono, ki je trajala od 1. julija do konca avgusta, in posezono od 1. septembra do srede oktobra. Seveda so svoja vrata zdravilišča odprla tudi ob vsakoletnih velikih praznikih, kot sta velika noč in božič ter novo leto.

V terme Rimske toplice so sredi tridesetih let vabili goste s pavšalnim zdravljenjem, če gost ostane najmanj deset dni. Cena pavšala je obsegala: stanovanje, dobro, izdatno oskrbo s kruhom vred (zajtrk, kosilo, za južino kava, večerja), nadalje dnevno eno kopel v kabini in enkratni zdravniški pregled ter zdraviliške in občinske dajatve.

Poleg tega so prospekti iz tega časa vabili na oddih v naravo, med stoletne gozdove, griče z vinsko trto, neokrnjeno naravo. Seveda pa že pred 80 leti ni bila zadosti samo narava, potrebno je bilo upoštevati želje in navade ter potrebe gostov. Tako se v tem času v zdraviliščih nudili tudi obilo zabave in rekreacije (na primer vabili so goste na izlete v okolico, tako peš kot z avtom ali železnico). Gostom, ki jih ni zadovoljila le okolica, so bila na voljo igrišče za tenis in kegljišče ter »plavalnica«, ki zadovolji tudi najbolj razvajene goste ter jim nudi kar najboljše razvedrilo.

Za sklep pa naj omenimo, da tokratna arhivalija meseca lepo dopolnjuje priložnostno razstavo Državnega arhiva iz Reke, kjer so predstavljeni projekti raznih kopaliških naprav izpred več kot sto let.

Branko Radulovič