Evropska komisija vsako leto ob koncu t. i. evropskega semestra, v okviru katerega države članice EU usklajujejo ekonomske in fiskalne politike, objavi specifična priporočila, v katerih vsako od držav članic pozove k ustreznemu ukrepanju na področju ekonomske politike.

Letos nam Evropska komisija podobno kot v prejšnjih letih priporoča, da Slovenija ukrepa v smeri izboljšanja strukturnega položaja in da ohranjamo dolgoročno stabilnost javnih financ, prav tako so potrebne reforme na področju zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojnin, poslovnega okolja, javnih naročil ter izvedba privatizacije po sprejetih načrtih. Priporočilom iz lanskega leta je komisija letos dodala še priporočilo z usmeritvami o naložbeni politiki.

Evropska komisija v svoji oceni sicer priznava pozitivne trende na področju javnih financ, ki se kažejo v najhitrejšem zniževanju javnega dolga med vsem državami evro območja. V obdobju 2020–2022 se bo javni dolg po ocenah znižal pod mejo 60 % BDP. Hkrati Slovenija od leta 2017 beleži nominalni presežek sektorja države, ki ga bo po načrtih v Programu stabilnosti v naslednjih letih še krepila.

Slovenija je vključena v preventivno roko izpolnjevanja pravil Pakta za stabilnost in rast, v skladu s katero mora po načrtovani poti dosegati srednjeročni proračunski cilj, ki je za leto 2019 še določen v višini + 0,25 % BDP. Pri tem Evropska komisija izpostavlja, tako kot je to že večkrat izpostavila tudi Slovenija, da so zaradi metodologije izračunov le ti negotovi, ocene pa lahko nihajo. Hkrati je potrebno izračune ocenjevati tudi v luči dejstva, da iz leta 2019 v 2020 prehajamo na nov minimalni srednjeročni proračunski cilj (za leto 2020 velja - 0,25 % BDP).

Glede priporočil ostalim državam članicam EU, ki se nanašajo na doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev, velja izpostaviti še, da so Francija, Belgija, Ciper in Italija prejele opozorilo pred možnim odprtjem postopkov za kršitev pravila Pakta za stabilnost in rast, dve držali članici, Madžarska in Romunija, pa ostajata v območju procedur presežnega primanjkljaja.