Za učinkovito izvajanje šestletnega operativnega (drsnega) plana, ki izhaja iz Nacionalnega programa razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, je potrebno zagotoviti ustrezno višino proračunskih sredstev. V letošnjem letu je mogoče dodatno povečati obseg dovoljene porabe na namenskih sredstvih.

Na podlagi vladnega sklepa se je obseg povečal za 40 mio evrov, vendar pa je bilo potrebno za izvedbo projektov skladno s terminskimi plani obseg še dodatno povečati. Direkcija je s postopki oddaje del nemoteno nadaljevala. Veljavna zakonodaja namreč omogoča, da se lahko odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih. Navedeno je ključno predvsem za zagotavljanje stabilnih okoliščin in učinkovito izvedbo šestletnega operativnega programa.

Podobno velja za področje avtocest. Omogočiti je potrebno nemoteno izvajanje nalog po 4. členu ZDARS-1, predvsem aktivnosti na tretji razvojni osi (Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec in Novo Mesto–Maline). V letošnjem letu bo višina med drugim odvisna tudi od odločitve Ustavnega sodišča v povezavi z ustavno presojo prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto Šentrupert–Velenje.

Vlada je z današnjim sklepom Ministrstvu za infrastrukturo povečala dovoljeno porabo na namenskih postavkah za dodatnih 51,6 mio evrov oziroma do skupne višine 278,4 mio evrov.

Na odboru je vlada sprejela sklep, da se v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrsti nov projekt »FRISCO 2.2 – Gradbeni ukrepi na porečju Mure«.

Kot del projekta FRISCO2, spada Projekt izvedbe gradbenih ukrepov na porečju Mure pod okvir Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška, katerega namen je reševanje skupnih izzivov, prepoznanih v obmejnem območju. V projektu kot partnerja nastopata Slovenija kot vodilni partner in Hrvaška kot projektni partner. Celotna investicijska vrednost gradbenih del za izgradnjo visokovodnih nasipov ob naselju Benica (SLO) in Sv. Martin (HRV) je ocenjena na 2.995.195,19 EUR. Aktivnosti Slovenije so ovrednotene v višini 1.614.156,19 EUR (od tega je odobreni delež sofinanciranja s strani ESRR 85%, kar pomeni 1.372.032,76 EUR, delež stroškov, ki jih bo potrebno zagotavljati iz proračuna RS pa znaša 242.123,43 EUR); aktivnosti Hrvaške so ocenjene v višini 1.381.039 EUR.

Projekt predstavlja del strukturnih ukrepov za zmanjšanje poplavnega tveganja v okviru prednostne osi 1 - celostno obvladovanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih in ima vpliv tako na slovensko kot na hrvaško stran. Čezmejno sodelovanje je nujno potrebno zaradi narave projekta, saj je v skladu s poplavno direktivo, zaščito pred poplavami in optimalnimi ukrepi, doseganje ciljev možno samo ob upoštevanju celotnega porečja, ki se razteza čez Slovenijo in Hrvaško. Projekt FRISCO 2.2 opredeljuje izgradnjo in obnovo visokovodnih nasipov za zaščito naselja Benica in Sveti Martin na Muri in zaščito prebivalcev pred tveganjem poplav.

V dokončni obravnavi je vlada dala soglasje k Letnemu poročilu Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije za leto 2018, ki ga je Upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije sprejel na 43. redni seji dne 4.4.2019.

Hkrati je vlada soglašala, da se čisti poslovni izid v znesku 503.885,98 evrov nameni za investicije in investicijsko vzdrževanje premoženja, ki ga ima zavod v uporabi, kot je predlagal Upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije na 17. korespondenčni seji, ki je potekala od 12. 4. 2019 do 15. 4. 2019.

Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije v 21. členu določa, da upravni odbor zavoda sprejme letno poročilo ter ga skupaj z revizijskim poročilom predloži v soglasje ustanoviteljici oziroma Vladi Republike Slovenije, ki na podlagi 6. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije in 3. člena Odloka izvaja ustanoviteljske pravice in obveznosti.

Upravni odbor je na 43. redni seji dne 4. 4. 2019 sprejel revidirano poslovno poročilo Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije. Iz poslovnega poročila zavoda za leto 2018 je razvidno, da je zavod ustvaril 8.596.020 evrov prihodkov, odhodki so znašali 8.057.097 evrov, tako da je razlika med prihodki in odhodki znašala 538.922 evrov. Upravni odbor je na 17. korespondenčni seji, ki je potekala od 12.4.2019 do 15. 4. 2019 predlagal, da se čisti poslovni izid poslovnega leta v višini 503.885,98 evrov skladno z 12. členom Odloka porabi za investicije in investicijsko vzdrževanje premoženja, ki ga ima zavod v uporabi.

Revizijska družba GM revizija plus d.o.o. je ocenila, da je letno poročilo zavoda v vseh bistvenih pogledih resnična in poštena predstavitev finančnega stanja, ki je usklajeno s slovenskimi računovodskimi standardi.
Poleg tega je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k Programu dela in finančnemu načrtu Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije za leto 2019, ki ga je Upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije sprejel na svoji 43. redni seji, ki je potekala dne 4. 4. 2019.

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela Poslovni in finančni načrt ter Program dela Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2019, ki ga je na 17. seji 24. 1. 2019 potrdil Nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je pripravil predlog poslovnega in finančnega načrta ter program dela sklada za leto 2019, za katerega je Ministrstvo za kulturo ugotovilo, da je usklajen z izhodišči.

V središču pozornosti predloga je zagotavljanje trajnih pogojev za razvoj kulturnih dejavnosti skladno z javnim interesom na vseh področjih ljubiteljske kulture. Je aktivno usmerjen v razvoj kulturnih dejavnosti in ohranjanje slovenske kulture, prizadeva si za dvig kakovostne ravni ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, prizadeva si za spodbujanje ustvarjalnosti, izboljšanje dostopnosti do kulturnih dobrin in vrednot ter spodbujanje medkulturnega dialoga, upoštevajoč skladen in enakomeren kulturni razvoj. V javni interes na področju ljubiteljske kulture sodijo vse dejavnosti kulturnih društev, skupin in drugih kulturnih organizacij, mednarodna dejavnost, izobraževanje, informatizacija in digitalizacija, raziskovanje, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za kulturne dejavnosti in ostali podporni projekti. Prav tako je pomembno tudi kulturno udejstvovanje pripadnikov drugih narodov in narodnosti v Sloveniji, sodelovanje z mednarodnimi organizacijami ter sodelovanje z organizacijami Slovencev izven meja RS.

Splošni cilji programa za leto 2019 so pravzaprav cilji strateškega programa JSKD do leta 2020, ki so: uveljaviti nacionalne strokovne standarde v ljubiteljski kulturi, ohraniti obseg in dvigniti kakovost in prepoznavnost produkcije JSKD, povečati število projektov, ki povezujejo različne programske dejavnosti, oblikovati pristope in razviti projekte, ki bodo zagotovili rast vključenosti mladih ter vzpostaviti sistematično in učinkovito izobraževanje.