Dober odziv kmetov na predlog resolucije

Ministrica dr. Pivec je z državnima sekretarjema mag. Tanjo Strniša in dr. Jožem Podgorškom po nedavno končani javni razpravi predstavila zaključke o predlogu resolucije o razvoju kmetijstva po letu 2021 in napovedala, da jih bo vlada obravnavala v začetku meseca julija. Ministrica z ekipo je izrazila zadovoljstvo nad dobrim odzivom kmetov ter zainteresirane javnosti, ki je dokument ocenjujejo kot dobro pripravljen. Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«, ki je politični strateški dokument in daje podlago za načrtovanje prihodnjih ukrepov skupne kmetijske politike, po ministričinih besedah čakajo le še manjši popravki. Dr. Pivec je še pojasnila, da je MKGP prejel mnenja, pripombe in predloge od 26 različnih predlagateljev, ki jih bo ožja delovna skupina preučila in nato pripravila smiselne dopolnitve, sledi medresorsko usklajevanje, še pred počitnicami pa gre predlog resolucije v obravnavo na vlado.

»Splošno stališče je, da je dokument zelo dobro pripravljen, da odraža popolnoma nov pristop, pri katerem na kmetijstvu gledamo z vidika potreb, želja in zahtev družbe našega okolja, in na ta način naslavlja tako segment pridelave/predelave kakovostne varne hrane, vidika varovanja okolja, ki postaja vedno bolj ambiciozno in tudi na ravni EU z vedno višjimi zahtevami in cilji, in z vidika celovite obravnave razvoja podeželja. Ta nov pristop je zaznan in s tega stališča tudi manj priporočila ali pripomb na pripravljen dokument,« je pojasnila ministrica. Ključne želje, ki smo jih prejeli gredo v smer povečanja samooskrbe, zato bomo prednostno obravnavali tista področja, ki so pri nas izrazito deficitarna, je še povedala dr. Pivec. »Še večjo pozornost bomo dali družinskim kmetijam in mladim prevzemnikov. Večji poudarek se želi tudi na področju varovanju okolja, biotske raznovrstnosti in genskih virov,« kar bomo seveda v čim večji meri upoštevali.

Deležniki želijo še večjo pozornost nameniti ekološkemu kmetijstvu, ki smo ga v resoluciji že izpostavili, in nadaljnje ambicioznejše cilje na tem področju. »Izrazito se pojavlja tudi povečana potreba po učinkovitem povezovanju in odgovornosti vseh sektorjev pri načrtovanju razvoja podeželja. K temu smo pozvali tudi mi in v nadaljevanju bo potrebno pri oblikovanju konkretnih ukrepov tukaj zelo zavezujoče in veliko bolj odločno pritegniti tudi druge resorje, ki bodo v ta načrt morali usmeriti svoje resurse,« je dejala.

Skupaj z resolucijo bo ministrstvo za odločanje na vladi še pred parlamentarnimi počitnicami pripravilo tudi predlog zakona o zagotavljanju zemljišč za namene izvajanja raziskovalnih in izobraževalnih procesov s področja kmetijstva in gozdarstva. Na ta predlog namreč v javni razpravi po ministričinih pojasnilih niso prejeli večjih predlogov. »Bo pa nekoliko več časa vzela priprava zakonodaje na področju kmetijske zemljiške politike. Načrtujemo, da naj bi bila pripravljena do jeseni, saj je prav, da si za tako velike spremembe vzamemo več časa, da bo predlog res kakovosten in usklajen z vsemi socialnimi partnerji in deležniki.«

Spremembe kmetijske zemljiške politike

Na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja kmetijske zemljiške politike je v javni razpravi prispelo 43 pripomb in pobud, po Sloveniji pa je MKGP organiziral 22 javnih predstavitev. Najbolj pogoste pobude, ki so prispele so bile povezane s prednostnim vrstnim red pri nakupu kmetijskih zemljišč  ter doba zakupa in podaljševanje zakupnih razmerij kmetijskih zemljišč v lasti RS.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tekom javne razprave naročilo tudi simulacijo rabe kmetijskih zemljišč, ki je pokazala, da bo po tridesetih letih skupna površina vseh zemljišč 20.549 ha, skupna površina sproščenih zemljišč pa 4.154 ha. Ključne ugotovitve opravljene analize kažejo, da se bo obseg kmetijskih zemljišč KMG po 30 letih znižal za 20,5 %, za 12 % se zniža njihov kosmati donos; ob upoštevanju 5 % diskontne stopnje bo nižji za 9,4 %, ob 10 % diskontni stopnji pa 7,4 % (izračuni veljajo za koruzo).

Andrej Hafner iz Sektorja za pravno sistemske zadeve v kmetijstvu je ob koncu novinarske konference dodal  še pravni vidik predlagane zemljiške zakonodaje in pojasnil, da je Republika Slovenija lastnik kmetijskih zemljišč, ki so predmet predlagane zakonske ureditve ter da v obstoječe zakupne pogodbe predlagana zakonska ureditev ne posega, torej se pravni položaj današnjih zakupnikov ne poslabša. »Ne gre za poseg v pridobljene pravice zakupnikov – zakupniki nimajo nobenih lastninsko-pravnih upravičenj, kar pravi tudi  sodba Ustavnega sodišča RS št. U-I-77/93. Niti ne gre za poseg v svobodno gospodarsko pobudo – zemljišča so v lasti RS, v obstoječe zakupne pogodbe pa po predlagani zakonodaji ne bo posega. Zakonodajalec ima pravico in dolžnost, da zakonodajo prilagaja spremenjenim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja,« je povedal Hafner ter izpostavil 71. člen Ustave RS, ki daje posebno varstvo kmetijskim zemljiščem.