Slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar se je uvodoma zahvalil predsedujoči Italiji, ki je dala pobudi, stari že 30 let, nov zagon. Minister dr. Cerar je izpostavil zgodovinski pomen pobude, ki je nastala leta 1989 kot prvi regionalni forum po padcu železne zavese, kot Kvadrigonala med Italijo, Avstrijo, Maždarsko in nekdanjo SFRJ in se leta 1992 preoblikovala v SEP.

Minister dr. Cerar je izpostavil pomen regionalnega sodelovanja, ki je v spremenjenih geopolitičnih razmerah pravi odgovor za krepitev zaupanja med državami, ki so že članice Evropske unije, in državami, ki si za članstvo v EU še prizadevajo. SEP bi se v prihodnje moral še bolj osredotočiti na posredovanje konkretnih izkušenj in znanj med državami članicami EU in državami, ki so v procesu pristopnih pogajanj oziroma še čakajo na začetek pogajanj.

“Slovenija poleg državnega sodelovanja v okviru pobude močno spodbuja tudi povezovanje na lokalni in medmestni  ravni ,“ je izpostavil minister dr. Cerar.

Minister dr. Cerar je opozoril, da je državam Zahodnega Balkana, ki dosegajo pogoje za začetek pogajanj z Evropsko unijo, potrebno dati pozitivno sporočilo glede nadaljevanja širitve EU. “Slovenija je prepričana, da bi  Evropski svet konec junija moral sprejeti pozitivno odločitev za države, ki so dosegle pozitivno oceno za začetek pogajanj s strani Evropske unije in dosegajo pogoje za začetek pogajanj. Severna Makedonija je s potrditvijo Prespanskega sporazuma sprejela pomembno odločitev in skupaj z Grčijo končala dolgotrajen spor glede imena. Pogumne kompromise je potrebno nagraditi, “ je v nagovoru še dejal minister dr. Cerar.

Minister dr. Cerar se bo ob robu zasedanja predvidoma sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Enzom Moaverom Milanesijem ter z zunanjima ministroma Severne Makedonije in Madžarske.

Eden od glavnih ciljev pobude je od samega začetka delovanja poleg izmenjave izkušenj, krepitev sodelovanja na področju kulture, znanosti, turizma, gospodarskega in obmejnega delovanja, tudi podpora državam SEP, ki še niso članice EU v pristopnem procesu. Za dosego tega cilja želi SEP zadržati trajnostni vpliv na krepitev zmogljivosti svojih držav članic izven EU, da bi utrdile svoje institucionalne gospodarske, kulturne, infrastrukturne, znanstvene in druge kapacitete za izpolnitev EU standardov. Pred 30 leti, leta 1989, je bila Srednjeevropska pobuda ustanovljena kot prvi regionalni forum po padcu železne zavese - kot Kvadrigonala med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in nekdanjo SFRJ. Leta 1992 se je sodelovanje preoblikovalo v SEP.

SEP danes vključuje 17 držav: Albanijo (1996), Belorusijo (1996), BiH (1992), Bolgarijo (1996), Hrvaško (1992), Češko (1993), Madžarsko (1989), Italijo (1989), Severno Makedonijo (1993), Moldavijo (1996), Črno goro (2006), Poljsko (1991), Romunijo (1996), Srbijo (2000), Slovaško (1993), Slovenijo (1992) in Ukrajino (1996). K sodelovanju je predsedujoča Italija povabila Grčijo in ponovno tudi Avstrijo, ki je lani zapustila SEP.