Skupina poslank in poslancev je dne 22. 5. 2019 v državni zbor vložila predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-F), s katerim predlagajo, da se dopolnita prvi odstavek 82. člena ter tretji odstavek 84. člena Zakona o obrambi. Skladno s prvo predlagano dopolnitvijo naj bi se tako v 82. členu, ki opredeljuje pristojnosti državnega zbora na področju vodenja in nadzora obrambe, za 4. točko prvega odstavka tega člena dodali novi 5. in 6. točka, s katerima se predlaga, da bi državni zbor določil vrsto, obseg in druge, praviloma večletne usmeritve za sodelovanje države, zlasti Slovenske vojske, v mednarodnih operacijah in misijah ter pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ter dajal predhodno soglasje k predlogom Vlade RS v zvezi s sodelovanjem Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah oziroma za sodelovanje Slovenske vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Z drugo predlagano dopolnitvijo pa naj bi se v 84. členu Zakona o obrambi določilo, da mora vlada pridobiti predhodno soglasje državnega zbora pred sprejemom odločitve v zvezi s sodelovanjem Slovenske vojske v mednarodni operaciji, o izvrševanju mednarodnih obveznosti v skladu s 5. členom Severnoatlantske pogodbe oziroma o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb.

Vlada RS se zaveda pomembnosti ustrezne pravne ureditve na področju sodelovanja Slovenske vojske in drugih obrambnih struktur v mednarodnih operacijah in misijah oziroma pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v okviru mednarodnih organizaciji ali z mednarodnimi pogodbami, tudi glede razmerja med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Vendar pa ni naklonjena parcialnim rešitvam v smislu predlaganih sprememb posameznih členov Zakona o obrambi, temveč se zavzema za celovite in sistemsko ustrezne rešitve. Zato meni, da bi bilo primerneje način sprejemanja odločitev v zvezi s sodelovanjem Slovenske vojske in drugih obrambnih struktur v mednarodnih operacijah in misijah oziroma pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v okviru mednarodnih organizacij ali z mednarodnimi pogodbami, ponovno preučiti v sklopu strateškega prenove strateških in razvojnih dokumentov celotnega sistema nacionalne varnosti in v tem okviru celovitejše prenove obrambne zakonodaje, s katero bi se zakonske rešitve na obrambnem področju uskladile tako z že obstoječimi, kot tudi z načrtovanimi temeljnimi strateškimi oziroma politično-razvojnimi dokumenti Republike Slovenije na področju nacionalne varnosti in obrambe, že sprejetimi odločitvami v zavezništvu ter konkretnimi in vse zahtevnejšimi varnostnimi izzivi v mednarodnem okolju. Rešitve bi seveda morale ustrezati tako demokratičnim standardom in načelom, ki izhajajo iz Ustave Republike Slovenije, v smislu slednjega tudi načelu delitve oblasti, omogočati pa bi morale tudi potrebno odzivnost, fleksibilnost in učinkovitost države pri sprejemanju tovrstnih odločitev ter tudi ustrezno kredibilnost države pri izvajanju politik na mednarodnem, še zlasti pa obrambnem področju, seveda v okviru sprejetih strateških usmeritev in političnih odločitev Državnega zbora RS.

Vlada meni, da je glede na sklep Odbora za obrambo Državnega zbora z dne 6.6.2019, da se opravi javno predstavitev mnenj o predlogu Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, v tem okviru treba predhodno opraviti tudi širšo razpravo o namenih in ciljih, ki izhajajo iz Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-F), ki ga je v parlamentarni postopek vložila Levica. Vlada Republike Slovenije Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-F) zato v tem trenutku ne podpira.

Na odboru je Vlada RS tudi sklenila, da prerazporedi sredstva v okviru finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v skupni višini 277.453,85 evra, ki jih bo ministrstvo namenilo za izgradnjo centra znanosti. Zagotoviti jih je potrebno predvsem zaradi načrtovanega financiranja izvajanja tekočih aktivnosti, ki bodo omogočile čimprejšnjo pridobitev sredstev evropske kohezijske politike za ta projekt. S predlagano prerazporeditvijo se bodo zagotovila sredstva za izgradnjo centra znanosti z namenom promocije in popularizacije znanosti, raziskovanja, tehnologij, inovacij in vseživljenjskega učenja ter vpliva na gospodarstvo.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 je Vlada uvrstila projekt »Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama - 1. faza celovite prenove SNG Drama«.

Omenjeni projekt obravnava izvedbo potrebnih aktivnosti za pripravo projekta, ki vključuje pripravo potrebne projektne in investicijske dokumentacije in pripravljalna dela za investicijo celovite obnove SNG Drama Ljubljana, ki bo sledila v 2. fazi. Zaradi zahtevnosti in velikosti projekta se bo namreč investicija izvajala v dveh fazah. V prvi fazi se pripravi projektna dokumentacije do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Po zaključku prve faze se pristopi k izvajanju druge faze, ki zajema izvedbo vseh potrebnih GOI del, arheoloških del, restavratorskih del, tehnološke in pohištvene opreme stroškov začasne namestitve SNG Drama v času gradnje (ocenjeno 3 leta).

Poleg tega je odbor v dokončni obravnavi sprejel sklep, da se v načrt razvojnih programov v letu 2019 uvrsti projekt celovite prenove kuhinje Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Vipava, v okviru katerega bodo zamenjali opremo kuhinje in jedilnice. V CIRIUS Vipava se izobražuje, prehranjuje in biva 123 otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju in gibalno oviranostjo, s kombiniranimi motnjami in dolgotrajno bolni otroci.

Na Odboru za gospodarstvo je vlada v Načrt razvojnih programov za obdobje 2019-2022 uvrstila projekt, ki izhaja iz projektov Spodbujanje lesne industrije, natančneje Promocija in internacionalizacija lesno-predelovalne industrije 2019-2021.

V veljavnem Načrtu razvojnih programov je za namene financiranja spodbujanja razvoja lesne industrije, uvrščen projekt za izvedbo aktivnosti internacionalizacije in promocije lesno-predelovalne industrije, ki ga bo na podlagi načrta aktivnosti pripravil Direktorat za lesarstvo pri MGRT, izvedla ga pa bo agencija SPIRIT.

S projektom bodo financirani stroški skupinskih udeležb slovenskih podjetij, ki proizvajajo proizvode, oziroma izvajajo storitve, na področju rabe lesa, na sejmih v tujini v letu 2019. To so predvidoma sejem IMM Koeln, Made Expo Milano, Maison&Object, tudi s poslovnimi srečanji in delegacijami v partnerskem sodelovanju s strokovnimi organizacijami. Sofinancirana pa bo tudi delegacija s poslovnimi srečanji na ICFF New York 2019.

Skupinske predstavitve lesno-predelovalne industrije na sejmih v tujini v naslednjih letih bodo določene naknadno v skladu s programom Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in z usklajevanjem z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Proračunska sredstva so rezervirana v okviru podprograma – podjetniško in inovativno okolje ter promocija. Da bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lahko prevzemalo finančne obveznosti, se v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, projekt vključi v veljavni Načrt razvojnih programov.