Pred začetkom poletne sezone tako kot eden od nadzornih organov na področju rabe slovenskega jezika, ki se s to problematiko srečuje pri poslovanju različnih gospodarskih subjektov s potrošniki,  pozivamo ponudnike k doslednemu spoštovanju rabe slovenskega jezika pri navajanju na oglasnih panojih, ostalem reklamnem materialu, cenikih in podobno.

Zavedati se moramo, da smo turizem ljudje, hkrati pa smo ljudje tudi del kulture, kateri pripadamo. Del kulture pa je seveda tudi jezik, ki ga uporabljamo in se z njim sporazumevamo. Slovenija s svojo majhnostjo in raznolikostjo, ki v kratkem času omogoča ogled številnih naravnih in drugih danosti (od Panonske nižine, preko gričevja, jezer, Alp, vse do morja), privablja poleg domačih tudi številne tuje turiste. Ima pa ta majhna, turistično zanimiva dežela, tudi svoj jezik, za katerega je prav, da se ohranja, nenazadnje tudi s pomočjo tujih turistov. Ko tujec na tabli pred trgovino,  gostinskim lokalom, hotelom, ponudnikom rekreativnih storitev ipd. vidi napis v jeziku, ki mu je blizu, poznan ali pa celo domač, je seveda zadovoljen, ker se mu ni potrebno ukvarjati s pomenom besede. Po drugi strani pa preko »večjezičnih« napisov, ki vsebujejo tudi slovensko različico, lahko osvoji kakšno novo besedo, ki jo nato lahko uporabi tudi tam, kjer ne najde zapisa v tujem jeziku, širi svoja znanja ali pa slovensko besedo celo ponese v svet. Prav je, da ponudniki uporabljajo tudi tuje izraze in se na ta način približajo tujemu turistu, kljub temu pa je hkrati potrebno za ohranjanje slovenskega jezika poskrbeti tudi tako, da so vsi napisi v prvi vrsti v slovenskem jeziku in nato poleg tega, po želji trgovca, gostinca in ostalih ponudnikov blaga in storitev, tudi v tujem jeziku. Tako namreč veleva slovenska zakonodaja, hkrati pa tudi ne gre zanemariti domačega, slovenskega turista.