Dijake je v sejni sobi, kjer potekajo seje vlade, najprej pozdravil predsednik vlade Marjan Šarec, ki se jim je zahvalil, da so izkazali zanimanje za delo vlade. Poudaril je, da tudi mladi sooblikujejo našo družbo in skupno prihodnost: »Država je in bo takšna, kakršno bomo soustvarjali.« Zato je pomembno, da se že mladi poučijo, kako se lahko vključijo v procese odločanja in tudi aktivno sodelujejo. »Zelo pomembno je, da imate praktično izkušnjo. Tudi današnji obisk na vladi je priložnost, da izkusite, kako poteka delo vlade, da poveste svoja stališča in verjamem, da bomo lahko tudi mi danes iz vaše razprave potegnili koristne zaključke in jih uporabili pri pripravi gradiva za naše prioritete predsedovanja Svetu EU.«

Generalni sekretar vlade, Stojan Tramte je nato dijakom predstavili delo in pristojnosti vlade. Sledila je predstavitev projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021 s strani vodje Projektne skupine za predsedovanje, Goranke Krošelj, ker je simulacija seje vlade v nadaljevanju tekla na temo prioritet slovenskega predsedstva.

Dijaki so se na simulacijo seje vlade vnaprej pripravili s profesorjem za državljansko kulturo in v vlogah ministrov na seji vlade razpravljali o konkretnih predlogih možnih prioritet. Dijaki – ministri so se zavzeli, da Slovenija kot predsedujoča zagovarja zeleno gospodarstvo, zaprtje termoelektrarn in subvencioniranje zelenih ali jedrskih virov energije, sprejme ukrepe za ohranjanje naravnih virov kot so voda, gozd in čebele, vzpodbuja razvoj e-mobilnosti in vlaganja v železniško infrastrukturo ter razvoj podeželja. Več dijakov – ministrov je izpostavilo tudi temo Zahodnega Balkana in da mora Slovenija med predsedovanjem podpirati nadaljnjo širitev posebno s Severno Makedonijo, zagotoviti EU sredstva iz TEN-T projektov tudi za razvoj prometne infrastrukture v tej regiji, čeprav države še niso članice EU, ter zagovarjati načelo, da morajo države pred vstopom v EU razrešiti medsebojne bilateralne spore. Med zanimivejšimi predlogi je bil, da Slovenija kot predsedujoča predlaga znižanje starostne meje za pridobitev pravice voliti na 16 let in zvišanje starostne meje za pravico biti izvoljen na 21 let z argumentom, da morajo biti poslanci bolj izkušeni in s tem manj dovzetni za vplive raznih interesnih skupin.

Po razpravi je bila v vladnem novinarskem središču organizirana tudi izjava za medije dijaka – ministra za notranje zadeve in dijakinje – ministrice za okolje in prostor. S tem je bila zaokrožena simulacija seje vlade in predstavljena še vloga in naloge Urada vlade za komuniciranje, predvsem v povezavi z zagotavljanjem javnosti dela vlade.

Profesor Tadej Rifel je ob zahvali na koncu izpostavil, da so take izkušnje za dijake neprecenljive. Predlagal je, da je predsedovanje Svetu EU tudi priložnost, da v delo vlade bolj intenzivno vključimo mlade. V Sloveniji imamo izjemno razvito prostovoljstvo, zato je prepričan, da bi mladi kot ambasadorji predsedstva pri projektu z veseljem sodelovali.