V zvezi s tem MOP pojasnjuje, da Gradbeni zakon (GZ) v tretjem odstavku 12. člena določa, da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje ter da vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi. Namen gradnje je zgrajen objekt, torej stavba, gradbeno inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, kot objekte deli GZ, njihovo podrobnejše razvrščanje pa ureja Uredba o razvrščanju objektov. S tem, ko vodja projekta dokumentacijo potrdi z žigom in podpisom, poleg projektanta prevzame odgovornost za celoten projekt in posledično postane tudi avtor projekta.

GZ sicer pojma prevladujoča stroka ne opredeljuje, niti ne opredeli, kdo je lahko vodja projekta glede na namen gradnje, v drugem odstavku 2. člena pa določa, da je arhitektura kot izraz kulture v javnem interesu. Nadalje Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v 2. členu določa, da je doseganje ciljev urejanja prostora v javnem interesu. Prav tako je Vlada RS sprejela Arhitekturno politiko Slovenija - Arhitektura za ljudi, iz katere izhaja, da javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete. Ta se zagotavlja z arhitekturnim, krajinskoarhitekturnim, urbanističnim in prostorskim načrtovanjem ter z oblikovanjem interierjev ob upoštevanju prostora kot omejene dobrine, vključno z ohranjanjem okolja in kulturne dediščine. K izpolnjevanju ciljev arhitekturne politika so zavezane vse inštitucije. Opozoriti je treba tudi na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki uvršča arhitekte na podlagi usklajenih pogojev usposobljenosti med poklice, ki so uvrščeni med prost pretok in vzajemno priznavanje znotraj EU, določa tudi merila glede usposabljanja arhitektov, načina opravljanja dejavnosti in pridobljenih pravic. V prvem odstavku 4. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) je določeno, da spada projektiranje objektov, zlasti stavb med poklicne naloge pooblaščenih arhitektov. Nadalje Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov v prvem odstavku 15. člena določa, da je vodilni načrt tisti načrt, ki ga določi vodja projekta s strokovnega področja, ki glede na namen objekta prevladuje.

Pri stavbah je načrt arhitekture največkrat glavni načrt, saj se šele na njegovi podlagi izdelujejo tudi drugi načrti. Namen stavb je zadrževanje ljudi za potrebe bivanja ali za opravljanja dejavnosti. Nadalje se s samo gradnjo v prostoru močno vpliva na urejanje prostora, kar pomeni, da imajo objekti vpliv na urejenost zunanjega prostora. Glede na navedeno je razumeti, da je pri stavbah prevladujoča stroka arhitektura, ki je definirana kot umetnost oblikovanja prostora, torej je to stroka, ki kot taka definira gradnjo, prostor in namen objekta. Ker pa GZ ne izključuje možnosti, da je prevladujoča stroka pri stavbah lahko tudi katera druga kot arhitekturna, je treba zahtevo po prevladujoči stroki tehtati od primera do primera.

Menimo, da je arhitekturna stroka prevladujoča pri projektiranju vseh stanovanjskih stavb, kot tudi nestanovanjskih stavb, ki so po namenu stavbe v javni rabi ali pa v primerih, ko stavbe s svojo pojavnostjo v okolju bistveno prispevajo k urejenosti prostora. Če je namen stavbe predvsem industrijski, tehnični, kmetijski in njegova pojavnost v prostoru ni takšna, ki bi vplivala na kvaliteto prostora, lahko smatramo, da v takšnem primeru ne gre vedno za prevladujočo stroko s področja arhitekture in lahko vodenje projekta prevzame, poleg pooblaščenega arhitekta, tudi drug pooblaščeni inženir.

V primerih projektiranja projektne dokumentacije za odstranitev manj zahtevne ali zahtevne stavbe se cilji arhitekture ne zasledujejo, saj se s samo odstranitvijo ne zasleduje cilja kvalitete prostora niti cilja namena stavbe. Torej je v teh primerih lahko vodja projekta tudi drug pooblaščeni inženir, za stavbe prvenstveno pooblaščeni gradbeni inženir.

V primerih rekonstrukcije objekta je treba najprej ugotoviti, kaj je namen rekonstrukcije. Če gre zgolj za posamezne posege v obstoječo konstrukcijo, zunanjo ureditev ali v inštalacijske vode in takšna rekonstrukcija ne vpliva na namen objekta, na izvirno arhitekturno rešitev ali na spreminjanje kvalitete urejanja prostora, je v takšnih primerih lahko vodja projekta tudi pooblaščeni inženir tiste stroke, ki glede na rekonstrukcijo vsebinsko prevladuje.

Pri projektiranju gradbeno inženirskih objektov in drugih gradbenih posegov je ravno tako kot pri stavbah treba ugotoviti predvsem namen gradnje in namen objekta. Namen objekta je tisti, ki določa prevladujočo stroko pri posameznem projektu, na primer pri projektiranju daljnovoda je prevladujoča stroka elektro, pri projektiranju plinovoda je to strojna stroka. Obstajajo pa tudi predvsem gradbeno inženirski objekti in drugi posegi v prostor, kjer je težko definirati, katera stroka je prevladujoča, v takšnih primerih se projektant (firma) odloči, iz katere stroke bo imenoval vodjo projekta, glede na to, katera stroka je po vsebini za projekt ključna.

Nadalje je treba pojasniti, da GZ v drugem odstavku 115. člena določa obveznost, da dokumentacijo za legalizacijo podpiše pooblaščeni arhitekt ali inženir iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen gradnje prevladuje in je bil v času izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice. Glede na to, da je obrazložitev pojma prevladujoče stroke določena v istih dokumentih kot pri novogradnjah, ni mogoče razlagati drugače, kot da tudi za stavbe, ki se legalizirajo, upoštevamo ista pravila, kot so navedena v prejšnjih odstavkih, torej glede na namen gradnje.

Pojasnjujemo še, da se mora upravni organ pri vprašanjih ustreznosti vodje projekta odločati vsebinsko, torej glede na to, katera je tista stroka, ki je pri projektiranju za sam objekt ključna.

Ker je vloga vodje projekta tudi vsebinska koordinacija med posameznimi pooblaščenimi inženirji in arhitekti, mora biti vodja projekta iz tiste stroke, ki je pri usklajevanju med posameznimi projektnimi zahtevami tudi vsebinsko najbolj poklicana, da se odloča o prioritetah posameznih rešitev. Torej iz tiste stroke, ki ima glede na namen gradnje, najboljši pregled nad celoto, tako v funkcionalnem, kot tehničnem in oblikovnem smislu.

V določenih primerih je seveda možno, da prevladujoča stroka ni zgolj ena, ampak se lahko dve ali več tudi prekrivajo. Na primer pri industrijskih ali kmetijskih objektih je lahko prevladujoča stroka arhitekturna ali inženirska (na primer gradbeni inženir, strojni inženir), odvisno glede na okoliščine (tehnologijo, prostorsko zaznavnost, umeščanje v prostor). Projektanti in upravni organi se morajo v teh primerih pri odločanju o ustreznosti vodje projekta odločati vsebinsko glede na okoliščine.