Uvodoma je minister Poklukar izpostavil: »To obdobje pred skoraj tremi desetletji je bilo na slovenskih tleh izjemno burno in dinamično. Zaznamovale so ga ključne odločitve tako prebivalcev kot politikov ter naša skupna iskrena zavezanost naprednim in demokratičnim idejam.« Tako je 25. junija 1991 takratna slovenska skupščina sprejela Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti. Naslednji dan je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev samostojnosti naše komaj rojene države. »To je bil dan, prežet z neizmernim ponosom, radostnim pričakovanjem in trdno vero, da Slovenke in Slovenci zmoremo vse. Da je ni prepreke, ki bi nam onemogočila življenje v samostojni državi, in ne sile, ki je takratna zgodovinska zedinjenost slovenskega naroda ne bi mogla streti. Spomin na tiste dni je še danes zelo živ v vsakem posamezniku in tako predstavlja jedro našega kolektivnega spomina ter pomemben del naše identitete. Prepričan sem, da vsakogar izmed nas ob tem prevevajo posebna občutja zmagoslavja, nepremagljivosti in danes skorajda nepredstavljive povezanosti in enotnosti,« je dejal Poklukar.

Prav ta povezanost nas je nato vodila v ključnih dneh, ki so sledili razglasitvi neodvisnosti. Oborožena sila nekdanje skupne države se je najprej usmerila proti strateškim ciljem – proti mejnim prehodom in letališču Brnik. Tudi proti zahodni meji, proti mejnim prehodom z Italijo. Oklepne enote agresorske vojske so že 26. junija dopoldne krenile iz pivške in ilirskobistriške vojašnice, da bi preprečile postavljanje novih državnih simbolov. Po premaganih več cestnih barikadah in ovirah je vojaška kolona prispela do križišča v Divači. 

»Medtem ko so v prestolnici potekale priprave na večerno slovesnost, je v Divači že padel prvi strel v Sloveniji. Ob pol treh popoldan ga je sprožil prestrašen poročnik jugoslovanske vojske, ki je hotel ustrahovati domačine in miličnike na barikadah, postavljenih na cestah proti mejnemu prehodu Lipica. Prav na ta dogodek, na Dan prej, preden se je uradno začela vojna za Slovenijo, že 20 let spominja in opominja pričujoče spominsko obeležje tu na krožišču. Obeležje, ki je postavljeno blizu mesta, kjer je po razglasitvi samostojnosti odjeknil prvi strel iz orožja agresorske vojske, tako predstavlja začetek našega upora in ohranja spomin na nepozabne osamosvojitvene dogodke na tem območju. Slovenski policisti, takrat miličniki, so skupaj s pripadniki Teritorialne obrambe in pogumnimi domačini v teh procesih odigrali ključno vlogo. Svojo nalogo so opravili častno, požrtvovalno in srčno, predvsem pa z veliko mero modrosti. Zato gre njim posebna zahvala, da so na tem delu Slovenije hrabro zavarovali plebiscitno odločitev in obranili komaj rojeno neodvisno državo.«

V nadaljevanju je minister poudaril, da je varnost tisti prvi in ključni pogoj, brez katerega ni ne obstoja, razvoja in ne uspeha države in njenih prebivalcev. »Pomemben steber sistema notranje varnosti so tudi slovenski policistke in policisti. Njihovo predanost in strokovnost neizmerno cenim. Zato je tudi moja prednostna naloga zagotavljati finančno in materialno stabilnost ter modernizacijo policije in ministrstva za notranje zadeve, ob tem pa tudi aktivno politiko zaposlovanja v policiji, da se bodo mladi v čim večjem številu odločali za ta dinamičen in plemenit policijski poklic. Našo ključno vlogo je prepoznala tudi Vlada Republike Slovenije in zato celotnemu sistemu nacionalne varnosti namenila zajetnejša proračunska sredstva. Po dolgih letih varčevanja in podhranjenosti se tako sistem nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji ponovno krepi,« je zaključil minister Poklukar.