Slovenski organi izvajajo svoje pristojnosti do meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Na morju je ta natančno določena, na kopnem pa je po arbitražni razsodbi jasna pripadnost vsakega od večjih, v preteklosti spornih območij. Hrvaška kljub temu nadaljuje s kršitvami v slovenskih vodah, kot so npr. izrekanje kazni slovenskim ribičem, patruljiranje hrvaške policije in spremljanje ribolova hrvaških ribičev ter s tem onemogočanje delovanja slovenskih organov.

Slovenija je zato 13. julija 2018 na Sodišču Evropske unije vložila tožbo zoper Hrvaško po 259. členu Pogodbe o delovanju EU (PDEU) zaradi neizpolnjevanja  obveznosti. Vložitev tožbe pred Sodiščem EU je le eden od korakov Slovenije s ciljem celovite uveljavitve arbitražne razsodbe. Gre za dejanje, ki je potrebno za zagotovitev nemotenega izvajanja EU direktiv kot tudi zaradi zaščite slovenskih interesov.

Hrvaška je decembra 2018 podala ugovor o nedopustnosti. V ugovoru Hrvaška trdi, da še vedno obstaja spor o meji in da je to vprašanje potrebno reševati po mednarodnem pravu, za kar Sodišče EU ni pristojno. Slovenija je 12. februarja 2019 pisno predstavila svoja stališča na hrvaški ugovor. Ustna razprava o ugovoru/dopustnosti je razpisana za 8. julij 2019, zasedal bo veliki senat (15 sodnikov, za pravobranilca določen Priit Pikmäe, Estonija).

Potek in izid postopka pred Sodiščem EU ne vpliva na pravno naravo arbitražne razsodbe, ki v skladu z mednarodnim pravom velja, neodvisno od prava EU.

Postopek pred sodiščem tudi ne pomeni, da iskanje dogovora s Hrvaško o načinu uveljavitve razsodbe v času pravnega postopka ni možno. Slovenija je ob izteku šestmesečnega roka za uveljavitev arbitražne razsodbe 29. decembra 2017 Hrvaški predlagala ustanovitev skupnih organov za izvršitev arbitražne razsodbe, s katerimi bi lahko izvedli demarkacijo meje. Slovenija je novembra 2018 po diplomatski poti svoj predlog ponovila, vendar se Hrvaška nanj doslej ni odzvala.

Vlada se je že ob razglasitvi razsodbe arbitražnega sodišča zavezala, da bo posebno skrb pri njeni izvršitvi namenila zlasti prebivalcem v obmejnem pasu, ki jih razsodba neposredno zadeva. Tak je bil tudi osrednji cilj Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča (ZUVRAS), v katerem je vlada opredelila posebna proračunska sredstva za zagotavljanje pravic slovenskih državljanov na tem območju.

Finančna pomoč za nakup nove nepremičnine:

Ministrstvo za javno upravo je do 31. decembra 2018 prejelo skupaj 38 vlog za finančno pomoč pri izbiri prebivališča. Skupaj je bilo izdanih 36 odločb od tega:

• 8 vlog je bilo v celoti zavrnjenih (razlog je status nepremičnine 1 UE Ljutomer in 2 UE Metlika ali pa neizpolnjevanje pogojev glede bivališča 5 UE Piran),
• 2 vlogi sta bili umaknjeni (UE Piran),
• 19 vlogam je bilo v celoti ugodeno (2 UE Metlika, 3 UE Ljutomer in 14 UE Piran),
• 7 vlogam je bilo ugodeno le delno (zavrnjeno v delu, ki se nanaša na osebo, ki je državljan RH, ali umik vloge glede števila oseb v gospodinjstvu, 2 UE Ljutomer, 3 UE Metlika in 2 UE Piran).

Za ta namen so bila v letu 2018 v veljavnem proračunu zagotovljena sredstva v višini 2.002.450,00 EUR.

Od izdanih odločb je pravnomočnih 35, izplačila so bila izvršena na podlagi 26 odločb. Skupni znesek izplačil v letu 2018 znaša 1.940.350,00 EUR.

Na odločitev čakata še 2 vlogi, pri katerih preverjamo ali izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za dodelitev finančne pomoči pri izbiri prebivališča. Zoper izdane odločbe so bili sproženi 4 upravni spori, ki pa še niso rešeni.

Pravice s področja kmetijstva in ribištva:

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je na območju Upravne enote Lendava prejel 32 vlog za zemljišča v skupni površini nekaj več kot 100 ha. Stroški zagotovitve zemljišč upravičencem so bili ocenjeni na 200.000 EUR.

Za namen preselitve kmetije je bila obravnavana vloga Občine Metlika, ki je bila pozitivno rešena. Republika Slovenija je občini odobrila vračilo sredstev v višini 13.908 EUR.

Enkratna pomoč de minimis za nadomestilo zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z odločitvijo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško:

V skladu z ZUVRAS je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja naredila ustrezne grafične preseke kmetijskih površin, na osnovi katerih je ugotovila, kolikšen del površin, ki so prej bile na slovenski strani in so jih kmetje uveljavljali v zbirni vlogi za leto 2017, je po arbitraži na hrvaški strani in jih zato kmetje ne morejo več uveljavljati.

Šlo je za kmetijske površine 83-ih kmetijskih gospodarstev. Agencija je konec marca 2018 tem 83 kmetijam poslala predizpolnjeni vlogi za nadomestilo ter za uveljavljanje izjemnih okoliščin. Izpolnjene vloge je na Agencijo vrnilo 81 nosilcev kmetijskih gospodarstev. Znesek za izplačilo, ki so ga upravičenci prejeli, je petkratnik vrednosti izplačil za leto 2017 za tisti delež zemljišč, ki so sedaj na Hrvaškem.

Omenjenim 81 upravičencem so bila nadomestila zaradi izjemnih okoliščin izplačana v novembru 2018 v skupnem znesku 237.897,34 EUR.

Slovenski ribiči so v skladu z ZVURAS upravičeni do naslednjih nadomestil:

15. člen ZUVRAS določa, da je imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov upravičen do nadomestila zaradi izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju, ki je pod suverenostjo RS v obdobju dveh let od začetka uporabe tega zakona (če je bilo za ribiško plovilo v letih 2014, 2015 in 2016 oddanih skupaj vsaj 46 ladijskih dnevnikov). Nadomestilo se uveljavlja z eno vlogo za obdobje šestih mesecev in se dodeli po pravilih državnih pomoči de minimis v ribištvu. (Nadomestilo se izplača za vsak dopolnjen meter dolžine plovila, in sicer kot zmnožek dopolnjenih metrov z vrednostjo 250 evrov za obdobje šestih mesecev.)

14 člen ZUVRAS določa, če imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov pri ribolovu v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije, utrpi materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, ki jo je povzročilo tuje plovilo, je upravičen do nadomestila v višini nastale škode, povzročene v dveh letih od začetka uporabe tega zakona.

Ta nadomestila smo začeli izplačevati po prvem šestmesečnem obdobju od uveljavitve ZUVRAS (uveljavitev: konec leta 2017), in sicer v dveh delih. Prvi del je bil realiziran v dveh sklopih: 21. septembra 2018 in 26. septembra 2018 v skupni vrednosti 88.566,02 EUR. Drugi del je bil realiziran 27. decembra 2018 v skupni vrednosti 95.500,02 EUR. Skupaj je bilo v letu 2018 za ta namen izplačanih 184.066,04 EUR.

Izplačilo naslednjega - tretjega obdobja lahko ribiči pričakujejo v mesecu avgustu 2019. Zadnje (četrto) izplačilo bo predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Vlada je sprejela Uredbo o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem, na podlagi katere se slovenskim ribičem krijejo stroški pravne pomoči, varščin, glob in denarnih kazni v postopkih pred prekrškovnimi, sodnimi in drugimi organi Republike Hrvaške zaradi opravljanja njihove dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo.

V zvezi s tem gre za do sedaj že za najmanj 494 postopkov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za odvetniške stroške do sedaj plačal že 93.551,38 EUR.

Vračila trošarin:

Na podlagi podatkov Finančne uprave RS je bilo do konca leta 2018 iz naslova nadomestila zaradi zmanjšanega obsega vračila trošarine prejetih 29 vlog, ki so bile vse rešene, od tega 28 vlog pozitivno, ena pa je bila zavrnjena. Skupni znesek odobrenih nadomestil znaša 27.403,12 EUR. Zahtevke za izplačilo enkratnega nadomestila zaradi zmanjšanega obsega vračila trošarine je bilo možno vložiti do konca leta 2018.

Kršitve na področju ribolova:

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ribiška inšpekcija je  od uveljavitve sodbe obravnavala v letu 2018 781 primerov kršitev, v letu 2019 pa 399 primerov kršitev, to je izvajanje ribolova hrvaških ribičev v slovenskem morju. O vseh primerih je bila obveščena R Hrvaška in tudi EU Komisija.

V tem obdobju je bilo zaključenih 945 zadev zaradi ne zmožnosti identifikacije ribičev, ki so izvajali ne zakonit ribolov v slovenskem morju.

Ribiška inšpekcija je izdala v obeh letih 104 plačilnih nalogov z globo in  71 prekrškovnih odločb z globo, torej skupno 175 glob. Od tega so tri zadeve pravnomočne, za vse ostale izrečene globe je podana zahteva za sodno varstvo na pristojno sodišče. Sodišče je odločalo v 31 primerih in potrdilo odločitev ribiške inšpekcije. Hrvaškim ribičem je bilo vročenih 19 sodb sodišča, ki so že pravnomočne. Ostale še niso bile vročene, ker so v postopku uradnega prevoda.

Vse izrečene globe proti hrvaškim ribičem, vezane na izvajanje Arbitražne razsodbe, znašajo 148.680,00 EUR.

Dogodki na morju:

V  času od 30. decembra 2017 do 31. decembra 2018 je bilo na morju obravnavanih 1.646 dogodkov, v katerih je v slovensko morje vplulo skupaj 2.470 plovil, od tega 1.130 plovil hrvaških varnostnih organov.

Od 31. decembra 2018 do 2. junija 2019 smo obravnavali  502 dogodka, v katerih je bilo udeleženih skupaj 808 hrvaških plovil, od tega 393 plovil hrvaških varnostnih organov.

Do 30. maja 2019 je bilo za prekrške izdanih 298 plačilnih nalogov.

Rekonstrukcije cest:

Leta 2018 je bil v Načrt razvojnih projektov uvrščen projekt  »2431-18-0153 REKO Rekonstrukcija cest ob meji s Hrvaško po arbitraži«, v sklopu katerega se bodo izvajala dela na obstoječih državnih cestah oziroma bodo zgrajene nove povezave na območjih, kjer do naselij ni ustrezno urejene državne prometne infrastrukture. Izhodiščna vrednost projekta je 4.456.083 EUR.

Oktobra 2018 je bil sklenjen sporazum o sofinanciranju ureditve občinskih cest ob državni meji z RH na območju Občine Razkrižje. Potem, ko bo Občina Razkrižje skladno s sporazumom pripravila projektne naloge, bo Direkcija RS za infrastrukturo nadaljevala s postopki.

Z Občino Metlika je bil  januarja 2019 sklenjen sporazum o sofinanciranju ureditve treh občinskih cest na Brezovici in občinske ceste proti Kamenici, za ureditev slednje je že pripravljen izvedbeni načrt.