Pri simulaciji izstopa Združenega kraljestva iz EU na slovensko gospodarstvo so bili predvideni trije scenariji: i) Trdi Brexit (scenarij 1), ii) Odložen trdi Brexit (scenarij 2), ter iii) Mehki Brexit (scenarij 3).

Simulacija učinkov Brexita s t.i. GTAP 9 modelom potrjuje, da naj bi imel izstop ZK iz EU negativne učinke tako na ZK kot tudi na EU. V primeru Brexita bi prišlo do manjšega padca bruto domačega proizvoda v Sloveniji, in sicer do 0,03 % v 10-letnem obdobju (oziroma do -0,003 % zmanjšanja na letni ravni v primeru trdega Brexita).  To odraža predvsem nizko neposredno zunanjetrgovinsko povezanost z britanskim trgom in ugodno industrijsko strukturo.

Po pričakovanjih naj bi izvoz Slovenije v ZK padel, odvisno od scenarija, v razponu med 3,7 % in 32,3 % (v primeru trdega Brexita), uvoz iz ZK pa v razponu med 3,3 % in 9,7 %. Istočasno naj bi se povečal izvoz v ostale članice EU in tudi v druge države sveta. Po drugi strani bi nekoliko občutneje narasel uvoz iz EU, hkrati pa bi bil nekoliko občutnejši tudi padec uvoza iz tretjih držav. Skupen učinek na slovensko agregatno zunanjo trgovino pa bi bil zanemarljiv.

Analiza sektorskih učinkov kaže, da je po pesimističnem scenariju trdega Brexita mogoče pričakovati nizek padec dodane vrednosti v 15-ih od 25-ih panogah, po optimističnem scenariju mehkega Brexita pa v 18-ih od 25-ih. Trdi Brexit (scenarija 1 in 2) bi najbolj prizadel lesnopredelovalno industrijo, kjer bi prišlo do 1,1 % znižanja dodane vrednosti, ter javne storitve, gozdarstvo, kovinarsko industrijo in pridelavo žit in poljščin. Z Brexitom bi nekoliko pridobile avtomobilska, kemična in mesna industrija ter usnjarstvo. Razpon rasti dodane vrednosti pri teh panogah bi bil med 0,3 % in 0,9 %.

Potencialni učinek na zaposlenost zaradi Brexita v 10-letnem obdobju je relativno majhen. V primeru izstopa ZK z dogovorom je potencialno ogroženih 237 delovnih mest, v primeru trdega Brexita pa do 900 delovnih mest. Zaradi strukture slovenskega gospodarstva je učinek na zaposlenost kvalificirane delovne sile višji kot pri nekvalificirani delovni sili.

Iz ankete potrošnikov izhaja, da so zelo dobro seznanjeni z Brexitom, ne pričakujejo pa vpliva na svoj materialni položaj (zaposlitev in plače). Prilagoditev se pričakuje pri spletnih nakupih; potovanja, delo in študij pa so zelo malo pomembni.

Združeno kraljestvo Velike Britanije (ZK) in Severne Irske je 29. marca 2017 Evropski svet uradno obvestilo o odločitvi za izstop iz EU. Na podlagi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji so se začela izstopna pogajanja. Zaključek procesa Brexit je odvisen od nadaljnjih postopkov tako v okviru ZK kot tudi v okviru Evropske unije.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani pripravilo podrobnejšo analizo predvidenih posledic različnih scenarijev Brexit na notranji trg in trgovinske odnose z ZK. Pričakovani učinki so bili analizirani tudi s pomočjo ankete med slovenskimi podjetji in potrošniki.