Ministri so obravnavali širok nabor strateških izzivov Zavezništva, med njimi prihodnost evro-atlantske varnosti in stabilnosti po možnem prenehanju obstoja pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega (INF). Poleg tega so naslovili tudi druga pomembna vprašanja, povezana z odvračanjem in obrambo, vključno z pregledom napredka v prizadevanjih za delitev bremen; razvojem in vplivom sodobnih tehnologij in vesolja. Potekale so tudi razprave, ki bodo glede na trenutne varnostne izzive determinirale prihodnjo Natovo držo.

Dvodnevno srečanje se je včeraj začelo z delovnim zasedanjem, v okviru katerega so ministri razpravljali o posledicah ruskega razvoja sodobnih kopenskih vodenih raket srednjega dosega, ki so v nasprotju z pogodbo INF. Prvi dan se je zaključil z delovno večerjo, na kateri so bili prisotni predstavniki EU ter Finske in Švedske, v okviru katere so ministri naslovili širok nabor izzivov in priložnosti, ki jih prinašajo sodobne tehnologije in inovacije. Tehnološki razvoj (npr: omrežja 5G, umetna inteligenca, kvantna tehnologija, vesolje) s seboj prinaša določena varnostna tveganja, predvsem z vidika uporabe in možnih zlorab. Poleg krepitve investicij v najnaprednejše tehnologije bo moral Nato večjo pozornost nameniti omenjenim varnostnim tveganjem ter izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja tehnološki razvoj.

Drugi dan srečanja se je začel z zasedanjem v zavezniškem formatu na temo implementacije Natove odvračalne in obrambne drže ter delitve bremen. Ministri so se v okviru razprave posvetili predvsem napredku pri implementaciji Natove pobude za krepitev odzivnosti sil in zavezniški okrepljeni pomorski drži ter se seznanili z napredkom na ostalih področjih dela. Potrdili so tudi prvo Celovito Natovo politiko do vesolja.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je predstavil tudi pozitivni napredek glede naporov, ki jih zaveznice vlagajo v izpolnitev valižanske zaveze glede na tri stebre (denar, zmogljivosti, operacije). Skladno z valižansko zavezo je Republika Slovenija leta 2016 zaustavila in obrnila trend zniževanja obrambnih izdatkov. Rast se bo nadaljevala v letu 2019, ko naj bi v skladu z rebalansom proračuna obrambni izdatki dosegli 1,1% BDP in nato predvidoma po 0,1% BDP na leto vse do leta 2024, ko naj bi dosegla 1,5% BDP.

Ministrsko srečanje se je zaključilo z zasedanjem z operativnimi partnerji v formatu misije Odločna podpora (RSM). Na zasedanju je sodeloval tudi afganistanski obrambni minister ter predstavniki EU, OZN in Svetovne banke. V Afganistanu se pojavljajo možnosti za mir, zato se poskuša zagotoviti polna podpora naporom ZDA v okviru mirovnega procesa, pri čemer je varnostni vidik pomemben za trajno rešitev.

Ob robu srečanja so se že tradicionalno srečali tudi obrambni ministri držav, ki v podporo zavezniški odvračalni in obrambni drži sodelujejo v kanadsko vodeni bataljonski bojni skupini (Okrepljene prednje prisotnosti – eFP) v Latviji ter ministri držav, ki sodelujejo v Konceptu vodilnih držav (FNC) pod vodstvom Nemčije Po zaključku zasedanja je potekalo tudi srečanje Globalne koalicije za boj proti ISIL-u, ki so ga organizirale Združene države Amerike.

Ob robu ministrskega zasedanja je minister za obrambo Karl Erjavec veleposlaniku in stalnemu predstavniku Slovenije pri Natu Jelku Kacinu podelil veliko plaketo za sodelovanje za izjemne zasluge in požrtvovalnost pri krepitvi in prizadevanjih Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo.

Foto: www.nato.int