Ključne novosti predloga zakona so:

• Odpravlja se pomanjkljivost pri vpisovanju matičnih dejstev iz tujine - pri podatkih, ki se nanašajo na kraj nastanka matičnega dejstva iz tujine (rojstvo, sklenitev zakonske zveze, smrt), se dodaja podatek o državi nastanka.
• Ker se je v praksi izkazalo, da je iskanje zakonitih dedičev pri sestavi smrtovnice dolgotrajno, veljavni zakon pa določa pravno podlago za povezavo le med otroki in starši, se vzpostavlja pravna podlaga za povezavo tudi v obratni smeri, kar omogoča, da so pri vpisu staršev vidni tudi njihovi potomci.
• Vzpostavlja se pravna podlaga za vpis očetovstva v matični register po že vpisanem rojstvu tudi za otroka tujca, rojenega na območju Republike Slovenije, če za navedeno obstaja ustrezna pravna podlaga (npr. listina tujega organa o priznanju očetovstva).
• Pristojnost za izdajo potrdila o rojstvu, kadar je otrok rojen zunaj zdravstvenega zavoda brez prisotnosti zdravnika, se razširja tudi na diplomirane babice in druge osebe medicinske stroke, ki so vodile porod.
• Omogoča, da se poleg v tujini nastalih sprememb osnovnih matičnih dejstev v matični register vpisujejo tudi druge spremembe osebnega stanja ali drugih podatkov, nastale v tujini (kot je to npr. sprememba osebnega imena, ki je bila izvedena v tujini posamezniku, ki je dvojni državljan).
• Zaradi preprečevanja trgovine z belim blagom, zlasti iz tujine, predlog zakona ustrezneje ureja vpis rojstev zunaj zdravstvene ustanove brez strokovne pomoči in naknadni vpis rojstev iz tujine v primeru dvoma v verodostojnost predložene tuje listine za vpis rojstva. V primeru dvoma se dopušča dokazovanje starševstva na podlagi DNK analize, ki jo opravi za to pristojna ustanova - Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
• Ustrezneje se ureja upravičenost do vpogleda v podatke v matičnem registru, ki se omejuje na posameznika oz. pooblaščeno osebo, upravičenost do pridobitve izpiska o umrli osebi, ki se omejuje na ožje družinske člane, medtem ko se upravičenost do pridobitve podatkov na podlagi izkazanega pravnega interesa omejuje le na potrdila iz matičnega registra.
• Spreminja pogoje, pod katerimi je mogoče posredovati podatke o umrli osebi, s tem ko predhodno neživljenjsko ureditev obveznih soglasij ožjih družinskih članov nadomešča z možnostjo vnaprejšnjega evidentiranja izrecnega nasprotovanja oziroma prepovedi, ki jo lahko podajo zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda.

Spremembe so potrebne tudi zaradi implementacije Zakona o partnerski zvezi, ki je uvedel nov institut življenjske skupnosti, to je partnersko zvezo, in Družinskega zakonika, ki roditeljsko pravico poimenuje kot starševsko skrb, uvaja nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku in nadomešča institut odvzema poslovne sposobnosti. Novi podatki se bodo vodili v matičnem registru v okviru podatkov o osebnem statusu posameznika.