Na prvi delavnici triletnega projekta GenResBridge, ki poteka od januarja 2019 do decembra 2021 in ga financira Evropska komisija, je sodelovalo 25 evropskih strokovnjakov na področju rastlinskih, živalskih in gozdnih genskih virov v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani iz evropskih organizacij za rastlinske genske vire ECPGR , živalske genske vire ERFP in gozdne genske vire EUFORGEN. S Slovenije v projektu sodelujeta tudi Biotehniška fakulteta za področje genskih virov v živinoreji in Gozdarski inštitut Slovenije, ki je tudi gostil to mednarodno srečanje.

Glavni namen tega projekta je utrditi znanstvena izhodišča za pripravo evropske integrirane strategije za ohranjanje in uporabo rastlinskih, gozdnih in živalskih genskih virov. 

Na delavnici na Pokljuki so se strokovnjaki osredotočali predvsem na dve vprašanji. Prvo se nanaša na doprinos znanosti v okviru strategije na področju upravljanja genskih virov za kmetijstvo, gozdarstvo v povezavi v povezavi z negotovostmi, ki jih prinašajo globalne podnebne spremembe, drugo pa na dilemo, kako razviti in izboljšati vsebino in izvajanje dinamične strategije ohranjanja genskih virov na mestu samem,  in situ.

Glavno sporočilo, ki so ga oblikovali strokovnjaki je, da podnebne spremembe predstavljajo eksistencialno grožnjo genski raznovrstnosti. Zato bodo v prihodnje potrebne bolj standardizirane znanstvene informacije o genski raznolikosti, ki bodo podlaga za oblikovanje politik na tem področju. Potrebne so socialne in ekonomske študije. Potrebno je povečati ozaveščenost o pomenu genske raznolikosti za preživetje v okviru podnebne krize in zagotoviti redno spremljanje vpliva podnebnih sprememb na gensko raznolikost v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. Potrebno je izboljšati sodelovanje med formalnimi programi ohranjanja genskih virov in dejavnostmi lokalnih skupnosti in zlasti komunikacijo med izvajalci ohranjanja genskih virov v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani, oblikovalci politik in znanstveniki.