Vlada uvodoma poudarja, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) skladno s 5. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v ZIntPK in v drugih zakonih.

Vlada kot pripravljavec predpisov zagotavlja ustrezne normativne podlage za delovanje KPK, vendar pa ne opravlja nadzora nad opravljanjem njegovih nalog.

KPK je za svoje delo odgovorna javnosti, zato skladno z 18. členom ZIntPK o svojem delu obvešča javnost. Delo KPK v zakonsko določenem obsegu nadzoruje Državni zbor Republike Slovenije. Navedena pristojnost izhaja iz veljavnega 20. člena ZIntPK, ki določa, da predsednik KPK enkrat letno poroča državnemu zboru brez navajanja podatkov, ki bi omogočali identifikacijo obravnavanih fizičnih ali pravnih oseb, o vsebini in obsegu dela, o svojih sklepih, ugotovitvah, mnenjih komisije povezanih s pristojnostmi komisije, ter poda oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov.

V zvezi z učinkovitostjo delovanja KPK, na katero so opozorile tudi mednarodne organizacije s področja boja proti korupciji, je Ministrstvo za pravosodje ob sodelovanju drugih deležnikov pripravilo predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C). Predlog novele je vlada sprejela na svoji seji dne 4. 7. 2019 in predvideva spremembe pri nekaterih institutih. Predlog daje KPK dodatna orodja za bolj učinkovito delo, med drugim bo olajšana objava sprememb premoženjskega stanja, izboljšan nadzor nad lobiranjem, povečana transparentnost porabe javnih sredstev in poenotena ureditev daril za funkcionarje in javne uslužbence. Senat KPK bo razbremenjen odločanja v rutinskih zadevah in v zadevah v katerih se izpelje prekrškovni ali upravni postopek. Dodana so nova orodja, med njimi možnost izvedbe sistemskega nadzora nad upoštevanjem institutov ZIntPK v institucijah javnega sektorja. Predlog naslavlja tudi pomanjkljivosti postopkovnih določb, na katere so v prejšnjih letih opozorila sodišča. Novela tako določa pravila postopka pred KPK, kjer ta odstopajo od splošnega upravnega postopka, prav tako pa so jasno določene pravice udeležencev v postopkih pred KPK.

Vir: Ministrstvo za pravosodje