Za razliko od lanskega leta, ko se je Slovenija uvrstila na 8. mesto, jo letošnje poročilo uvršča na 12. mesto izmed 162 držav, pri čemer snovalci poročila opozarjajo, da rezultati za leto 2019 zaradi spremembe metodologije niso primerljivi z rezultati prejšnjih let. Tako glede ocen kot tudi uvrstitve Slovenija pri doseganju globalnih ciljev dosega boljše rezultate kot na primer Švica, Belgija, Kanada in Luksemburg. Slovenija je pri doseganju 17 globalnih ciljev sicer najbolje ocenjena pri cilju 1 (odprava ekstremnih oblik revščine) in pri cilju 7 (dostopnost do čistejših virov energije). Največji izzivi po SDG indeksu ostajajo pri ukrepih, ki so namenjeni odpravi lakote, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in potrošnje, prav tako pri ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri ohranjanju morja in morskih virov.

Štiri leta po sprejetju ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma nobena država še ni dosegla vseh ciljev, prav tako se na številnih področjih beleži celo nazadovanje, kar je poudarjeno v nedavnih poročilih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (MassonDelmotte idr. 2018) in Medvladne znanstveno-politične platforme o biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov (IPBES).

Kot izhaja iz poročila, doseganje ciljev trajnostnega razvoja terja strukturne in sistemske spremembe, ki bodo omogočile oblikovanje in implementacijo ukrepov, potrebnih za doseganje želenega napredka. Vnovič je izpostavljena potreba po boljšem sodelovanju vladnega, zasebnega sektorja in civilne družbe ter predvsem nujni vpetosti deležnikov pri pripravi in implementaciji javnih politik. Kot ugotavljajo snovalci poročila, največje izzive predstavlja prav integracija ciljev trajnostnega razvoja v nacionalne strategije, proračunsko načrtovanje, javni razpisi in pozivi ter kadrovsko in regulativno upravljanje. Ob tem menijo, da bodo za uspešno implementacijo ciljev do leta 2030 nujne učinkovitejše javne politike, inovacije ter deljenje znanja in dobrih praks znotraj in med državami.

Letošnje poročilo še posebej izpostavlja nedoslednost držav pri izvajanju potrebnih ukrepov za dosego ciljev. Kot izpostavljajo snovalci poročila, prav države z največjimi dohodki negativno vplivajo na zmožnosti manj razvitih držav pri doseganju zadovoljivih rezultatov. Poročilo tudi letos ugotavlja, da večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost še vedno zelo visoka, trendi pa kažejo še na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti. V številnih državah so ogrožene človekove pravice in svoboda govora, prav tako je moč zaznati povečanje korupcije in zmanjšanje svobode tiska, kar je posebej alarmantno, ker je trend opazen v državah s srednjim in visokim dohodkom. Še posebej pomembna in zaskrbljujoča je implementacija okoljskih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb, izboljšanje vodnih ekosistemov ter ohranjanje biodiverzitete.

Poročilo SDSN in Bertelsmann Stiftung izdata vsako leto v času pred zasedanjem političnega foruma o trajnostnem razvoju na visoki ravni pri Združenih narodih v New Yorku. Letošnji forum, četrti od sprejema Agende 2030, bo potekal med 9. in 19. julijem pod naslovom »Empowering people and ensuring inclusiveness and equality«. Udeležili se ga bomo tudi predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.