Kot je po sprejetju zakonske novele v izjavi za medije dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, je državni zbor s potrditvijo novele potegnil jasno ločnico med javnim in zasebnim.

»Pravica do ustanavljanja šol v skladu z verskim in filozofskim prepričanjem je nesporna in ji nihče ne oporeka. Vendar pa to ne pomeni, da je samoumevna tudi pravica do financiranja zasebnih šol. To področje je v Evropi urejeno zelo različno, saj gre za povsem politično odločitev. Javni šolski sistem v Sloveniji je pluralen, nevtralen, odprt za vse in predpostavlja skupno dobro. Prav bi bilo, da bi se več pogovarjali o kakovosti v vzgoji in izobraževanju, o učiteljih, učnih načrtih, materialnih pogojih v javnih šolah ipd., ne pa zgolj o razmerju med javnim in zasebnim,« je ob obravnavi novele ZOFVI na seji državnega zbora poudaril minister dr. Pikalo.

Novela zakona izenačuje obseg financiranja javnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe in pridobijo 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole. Obseg sredstev, ki jih bodo prejele zasebne šole z javno veljavnim programom, se bo določil glede na obseg sredstev, ki ga za obvezni del javno veljavnega programa prejme javna šola.

Pomemben vidik predstavlja varovanje javne mreže osnovnih šol. Zakonska novela namreč določa, da se lahko v primeru, ko bi bilo zaradi premajhnega obsega sredstev v državnem proračunu, namenjenega za izobraževanje, ogroženo financiranje javne mreže šol, zasebnim šolam zmanjša financiranje. Dolžnost države namreč ni samo financiranje javno veljavnih programov (tudi tistih s pridobljeno javno veljavnostjo), pač pa tudi in predvsem zagotavljanje dostopnosti javne mreže za vse otroke.

Zahtevani so tudi dodatni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zasebne šole, da se lahko financirajo iz javnih sredstev. Med drugim morajo izvajati vsebine obveznih predmetov, ki so določeni za javne osnovne šole (v skladu s 16. členom zakona o osnovni šoli). Vključena oziroma vpisana morajo imeti najmanj dva oddelka prvega razreda. Poleg tega pa morajo programi zasebnih šol, ki so pridobili javno veljavnost, bogatiti šolski prostor in pomeniti dopolnitev javnega šolstva ter omogočati možnost izbire med različnimi izobraževalnimi vsebinami, metodami poučevanja in organizacijo učnega procesa.

Novela ZOFVI za zasebne šole uvaja tudi obvezno evalvacijo izvajanja programa (namesto uvajanja s poskusom) – na način, kot to velja za javne šole. Evalvacija naj bi zagotovila možnost preverjanja izvedbene ravni programa. Novi javno veljavni programi se bodo torej spremljali in evalvirali, z ugotovitvami pa bo letno seznanjen pristojni strokovni svet. V skladu s sprejetimi zakonskimi spremembami se bo spremljanje izvajalo ves čas šolanja prve generacije. V primeru ugotovljenih kršitev (če bi zasebna šola pri izvajanju javno veljavnega programa kršila določbe o skladnosti s cilji sistema vzgoje in izobraževanja ter o zagotavljanju enakovrednega izobrazbenega standarda) lahko strokovni svet ali Zavod RS za šolstvo predlaga izbris izvajalca iz razvida javno veljavnih programov.

Zasebne šole bodo morale (ob že obstoječem pogoju zagotovitve strokovnih delavcev) imeti zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev oziroma vzgojiteljev, potrebnih za izvedbo javno veljavnega programa, za poln delovni čas oziroma ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas.

Za obstoječe zasebne šole se način financiranja ne bo spremenil. Za izvedbo programa bodo tudi v prihodnje pridobile 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Novela ZOFVI ne omejuje oziroma ne določa dodatnih pogojev za ustanavljanje zasebnih šol, pač pa določa le pogoje financiranja zasebnih šol. Pri določitvi teh pogojev ne gre za omejevanje ustanavljanja zasebnih šol, saj so pogoji določeni za potrebe financiranja iz javnih sredstev. Sprejete zakonske spremembe ne posegajo v pridobljene pravice zasebnih šol, saj pravica do financiranja ni pridobljena pravica. Prav tako tudi ni mogoče govoriti o poslabšanju položaja obstoječih zasebnih šol, saj bo s prehodnimi določbami zagotovljeno dodatno financiranje do konca šolanja generacije, ki bo vpisana v šolskem letu 2019/2020.