Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2018

Vlada RS je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2018 in ga bo poslala Državnemu zboru RS. Poročilo bo objavljeno tudi na spletni strani Uprave RS za jedrsko varnost.

Leto 2018 je na področju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajočimi sevanji minilo brez pretresov. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je obratovala brez večjih težav, z le eno ročno postopno zaustavitvijo zaradi manjših težav na sistemu nadzora glavnega transformatorja, kar so ustrezno rešili. Spomladi so opravili redni remont, med katerim so izvedli nekaj pomembnih izboljšav. Nadaljevala se je tudi gradnja utrjene varnostne zgradbe 2 in projektiranje suhega skladišča izrabljenega goriva.

Nadaljeval se je evropski tematski strokovni pregled na področju staranja, v okviru katerega so evropski upravni organi, pristojni za jedrsko varnost pregledali poročila o spremljanju staranja jedrskih objektov v EU. Na osnovi pregleda in izhajajočih priporočil Uprava RS za jedrsko varnost in NEK pripravljata načrt ukrepov, s katerimi bo v prihodnosti stanje NEK na področju staranja še izboljšano.

Med letom je potekala priprava novih revizij programov razgradnje NEK in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz NEK. Novi reviziji bosta temeljni podlagi za določitev prispevkov, ki jih morata GEN Energija in Hrvatska elektroprivreda kot lastnika vplačevati vsaka v svoj sklad. V skladih je treba do konca obratovalne dobe NEK zbrati dovolj sredstev za financiranje razgradnje objekta in za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, pa tudi za vsa nadomestila lokalnim skupnostim. Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK, je spremljal izdelavo programa razgradnje in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter preučeval možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK. Slovenija v ta namen Hrvaški ponuja odlagališče v Vrbini, medtem ko na Hrvaškem skušajo podobno odlagališče zgraditi blizu meje z Bosno in Hercegovino. Do konca leta ni prišlo do dogovora, ki bi bil sprejemljiv za obe strani.

Pri obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA v letu 2018 ni bilo večjih posebnosti.

Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje bodočega odlagališča. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti ostaja izziv, kako pravočasno zagotoviti odlagališče, da bo NEK normalno obratovala tudi naprej, ko bodo zapolnjene skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni.

Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt, nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu, težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Leta 2018 ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajočega sevanja na terenu.

Na začetku leta 2018 je začel veljati nov Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena večina določil evropske direktive, ki ureja varstvo pred sevanji. Med letom je bilo sprejetih še nekaj uredb in pravilnikov. Še vedno pa ni vse pripravljeno za začetek izvajanja Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, ki je bil sprejet že leta 2010. Države podpisnice t. i. Pariške konvencije sicer čakajo na začetek veljavnosti Protokola k Pariški konvenciji, kar naj bi se zgodilo že leta 2019.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s hrupom v večstanovanjskih stavbah

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanke Lidije Ivanuša v zvezi s hrupom v večstanovanjskih stavbah.

V vprašanju poslanka navaja, da se stanovalci blokov pogosto pritožujejo nad hrupom, na primer preglasno glasbo, ropotanjem po stopnicah in ropotanjem po kleteh. Stanovalci, ki jih hrup moti, ne vedo, kdo jim lahko pomaga preprečiti hrup na splošno, ter še posebej ob neprimernih urah.

Vlada med drugim odgovarja, da raven hrupa omejujejo trije splošni predpisi, vsak s svojega področja. Hrup v okolju (tj. na prostem) ureja Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, hrup na delovnem mestu ureja Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, pri graditvi objektov pa je treba upoštevati Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah.

Glede na to, da se vprašanje nanaša na hrup v večstanovanjskih stavbah, prva našteta predpisa nista relevantna, neposredno uporaben pa ni niti slednji, saj ta velja pri projektiranju in izvajanju gradbenih del – pri gradnji novih stavb, rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, ne pa pri uporabi stavb. Pravilnik o zaščiti pred hrupom določa mejne vrednosti ravni hrupa, ki se jih mora pri gradnji zagotoviti z ustrezno izvedbo zunanjih notranjih ločilnih elementov.  Nepravilna uporaba – povzročanje hrupa, ki presega predvideno uporabo (preglasna glasba, ropotanje po stopnicah, ropotanje po kleteh), lahko v sprejemnem prostoru povzroči prekoračitev teh mejnih vrednosti, ker so stavbe zvočno dimenzionirane na pričakovano »normalno« uporabo, ne pa na ekscesne pojave hrupa, ki jih lahko povzročajo uporabniki.

Predpisi, ki posredno ali neposredno urejajo obnašanje uporabnikov in razmerja med lastniki/stanovalci v večstanovanjskih stavbah so Stanovanjski zakon, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, Stvarnopravni zakonik in Zakon o varstvu javnega reda in miru. Nadzor nad določili Stanovanjskega zakona vrši Stanovanjska inšpekcija, ki tudi deluje v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor. Za določene kršitve posameznikov ali upravljavcev so določeni tudi prekrški.

V skladu s Stanovanjskim zakonom morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini. Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi.

Ker gre pri medsosedskih odnosih za razmerja med samimi etažnimi lastniki in uporabniki določene večstanovanjske stavbe, morajo etažni lastniki v hišnem redu določiti tudi način ugotavljanja kršitev in način odprave kršitev.

Stvarnopravni zakonik med drugim določa, da če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec najprej opomni. Če s kršitvami nadaljuje, pa lahko etažni lastniki sprejmejo sklep, da se vloži tožba za izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.

Etažni lastniki lahko sprožijo tudi motenjsko tožbo po določilih Stvarnopravnega zakonika, saj morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Tudi skupne dele večstanovanjske stavbe morajo etažni lastniki uporabljati v skladu z njihovo naravo in namenom tako, da ostalih etažnih lastnikov ne omejujejo.

Ustvarjanje nepotrebnega prekomernega hrupa ureja tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru. Za ukrepanje je pristojna Policija.