Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada projekt »Investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v javnih zavodih s področja kulture v letu 2019« uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2018-2021.
Sredstva za izvajanje programa v javnih zavodih zagotavlja Ministrstvo za kulturo, ki pri nacionalnih javnih zavodih prav tako opravlja naloge ustanovitelja, sofinancira pa tudi izvajanje javne službe v javnih zavodih, katerih ustanoviteljice so občine. V zadnjih letih so se javni zavodi s področja kulture soočali s problemom pomanjkanja sredstev za zagotavljanje investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. V letu 2017 in 2018 je bilo nacionalnim javnim zavodom iz državnega proračuna že zagotovljenih nekaj sredstev, v letu 2019 pa je potrebno nadaljevati z investicijskim vzdrževanjem in zagotoviti vsaj osnovno opremo.
Namen projekta je torej zagotovitev opreme in nemotenega izvajanja javne službe v 22 javnih zavodih s področja kulture (Arboretum Volčji Potok, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej krščanstva na Slovenskem, Narodna galerija, Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Koper, Zgodovinski arhiv Ptuj, SNG Drama Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenska filharmonija, Slovenski gledališki inštitut, Moderna galerija, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, SNG Nova Gorica, Slovenska kinoteka, NUK).  
S programom bo zagotovljeno nadaljevanje vlaganja sredstev v infrastrukturo, za zaposlene v javnih zavodih se vzpostavlja varno okolje za delo, z rednim, vsakoletnim zagotavljanjem minimalnega vlaganja v prostore in opreme pa se preprečuje nastanek gospodarske škode in uničenje kulturne dediščine. Cilji projekta so naslednji: racionalizacija delovnih procesov, znižanje obratovalnih stroškov, sledenje evropski zakonodaji na področju ozonu škodljivim plinom, znižanje stroškov vzdrževanja v prihodnjih letih, varna hramba arhivskega in muzejskega gradiva, zagotovitev ustreznih delovnih pogojev, ki omogočajo nemoteno izvajanje programov javnih zavodov, zagotovitev upoštevanja predpisov varnosti pri delu in zagotavljanja varnosti uporabnikov ter preprečitev propadanja nepremičnega državnega premoženja. Projekt se bo izvajal v letu 2019, zanj pa so predvidena sredstva v višini 1.431.050 EUR.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 je na današnji seji odbora vlada uvrstila tudi projekt »Europa Cantat Festival 2021 – zborovski festival«.
Vlada je 28. 9. 2017 sprejela sklep, s katerim je potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo mednarodnega zborovskega festivala Europa Cantat, ki bo med 17. in 25. julijem 2021. Kandidaturo je predlagal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in bo projekt v sodelovanju z MOL tudi izvedel, vendar bodo v projekt vključene tudi druge lokalne skupnosti, saj bodo koncerti in ostale aktivnosti potekale tudi izven Ljubljane.
Festival Europa Cantat je največji mednarodni zborovski kulturni dogodek v Evropi, kjer v enem tednu sodeluje več kot štiri tisoč pevcev z vsega sveta. Vsaka tri leta ga organizira Evropska zborovska zveza v enem od evropskih mest, zato dobljena kandidatura pomeni veliko priznanje na področju slovenskega zborovstva, ki je najštevilčnejša kulturna dejavnost v Sloveniji.
Projekt Europa Cantat bo okrepil slovensko prisotnost na evropskem zborovskem zemljevidu, povezal bo relevantne akterje, strokovna glasbena združenja, izobraževalne ustanove, dijake in študente ter ustvaril priložnosti za odpiranje vrat slovenskim pevcem, glasbenikom, skladateljem, dirigentom in drugim strokovnjakom. Projekt prav tako sledi dosedanjim prizadevanjem Ministrstva za kulturo na področju mednarodne uveljavitve slovenske kulture v tujini ter na področju krepitve področja kulturnega turizma, kar je zapisano tudi v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 ter je lepa priložnost za obeleženje začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU in 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Cilji projekta med drugim zajemajo promocijo Slovenije kot države gostiteljice, predstavitev države gostiteljice kot kulturno-turistične destinacije, predstavitev slovenske glasbene po/ustvarjalnosti, razvoj občinstva ter dostopnost do znanj in izboljšanje kompetenc. Za izvajanje projekta so predvidena sredstva v višini 3.147.200 EUR.

Danes je vlada v načrt razvojnih programov uvrstila tudi dva projekta s področja šolstva. 
Tako je Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila projekt izgradnje telovadnice Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. 
Vrednost investicije je ocenjena na dobrih pet milijonov evrov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo v letih od 2019 do vključno 2021 za investicijo zagotovilo več kot 4,2 milijona evrov, približno 446.000 evrov bo zagotovila šola, Eko sklad pa v letu 2021 še preostalih 662.470 evrov.
V veljavni načrt razvojnih programov 2019 - 2022 pa je uvrstila projekt izgradnje prizidka k Šolskemu centru Celje. Vrednost investicije je ocenjena na 1.029.956 evrov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo prispevalo 170.000 evrov, razliko pa bo zagotovil Šolski center Celje.

Na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2019 – 2022 uvrstila nov projekt, in sicer rekonstrukcijo podpritličja in dozidavo stopnišča z dvigalom v Domu upokojencev Postojna. 
V Domu upokojencev Postojna je kletna etaža južnega trakta zaradi funkcionalne preureditve potrebna prenove. Prenova obsega rušitev obstoječih sten, odstranitev stavbnega pohištva, zazidave odprtin, celovito predelavo sanitarnih prostorov in povečanje skupnih prostorov na račun centralnega atrija. Obnoviti je treba strojne in elektro inštalacije ter stavbni ovoj. Z rekonstrukcijo je predvidena ureditev dveh gospodinjskih skupin za stanovalce z demenco in dozidava stopnišča z dvigalom, s čimer bo zagotovljena neovirana notranja komunikacija med tremi etažami južnega trakta ter izboljšana varnost stanovalcev, saj bosta novo stopnišče in dvigalo omogočala hitrejšo evakuacijo v primeru nevarnosti.
Pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedba investicije in pridobitev uporabnega dovoljenja se predvideva v letu 2019. Izvedba investicije ne povečuje kapacitet, bo pa izboljšala bivalne pogoje stanovalcev in delovne pogoje zaposlenih, saj bo zadostila tehničnim zahtevam in standardom ter omogočila primerno oskrbo stanovalcem z demenco. Ocenjena vrednost investicije znaša 916.169,88 EUR z DDV.  Ministrstvo bo v letu 2019 za investicijo zagotovilo sredstva v višini 200.000,00 EUR, sredstva v višini 200.000,00 EUR bo zagotovila Občina Postojna, sredstva v višini 516.169,88 EUR pa bo zagotovil Dom upokojencev Postojna. Predviden zaključek investicije je v letu 2019.

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada
Namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, se povečata z izplačilom sredstev v višini 252.196 evra s proračunske postavke Dokapitalizacija Ekološko razvojnega sklada RS.
Vlada je sklep sprejela v skladu z določili Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ministrstvo za finance je namreč obvestilo Ministrstvo za okolje in prostor o razpoložljivosti sredstev iz naslova kupnin in razporedilo sredstva na proračunsko postavko Dokapitalizacija Eko sklada. Neizplačani znesek kupnin je 252.196 evrov.
Povečanje namenskega premoženja Eko sklada bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsako povečanje sklada namenskega premoženja Eko sklada pomeni povečanje sklada sredstev, ki se jih lahko podeljuje z ugodnejšo obrestno mero.

Na odboru je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019–2022 uvrstila pet novih projektov s področja bilateralne razvojne pomoči. Gre za sanacijo v industrijski coni Lukovac, rekonstrukcijo obrata za čiščenje vode Alagovac, hladno verigo BIH, pretovorno postajo Rožaje in rastlinsko čistilno napravo Petnjica.
Projekti sodijo med vsebinske in geografske prioritete slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja, opredeljene v Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči in Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Geografsko sodijo na območje Zahodnega Balkana, vsebinsko pa gre za projekte za zagotavljanje dostopa do pitne vode, zmanjšanje onesnaženosti zraka, prsti, površinskih voda in podtalnice, zmanjšanje emisij in zagotovitev kakovostnih zdravstvenih storitev. Predvidena višina slovenskih donacij za omenjene projekte je okoli 2,35 milijona evrov, dinamika plačil pa je različna glede na posamezen projekt. Sredstva za sofinanciranje bodo zagotovila s prerazporeditvijo sredstev iz projekta, ki je bil v sprejetem proračunu za leto 2019 odprt za ta namen.