Podjetje Aerodrom Maribor je 2. 3. 2017 z ministrstvom za infrastrukturo sklenilo najemno pogodbo za Letališče Edvarda Rusjana Maribor (LERM). Pogodba je bila sklenjena za 15 let z možnostjo podaljšanja za dodatnih 5 let in imela jasno določene pogoje sodelovanja. Predstavniki in lastniki najemnika so napovedovali odlično prihodnost letališča.

Napovedi se niso uresničile. Aerodrom Maribor je manj kot dve leti po podpisu pogodbe najprej zahteval državno pomoč, v letu 2018 nekaj časa ni plačeval najemnine za letališče, nato pa je 15. 1. 2019 odpovedal najemno pogodbo, ki bi sicer morala veljati do leta 2032.

Na ministrstvo smo odpoved najemne pogodbe prejeli 17. 1. 2019, kar je zaradi šestmesečnega odpovednega roka pomenilo, da se bo iztekla 17. 7. 2019.

V samo šestih mesecih je bilo treba najti alternativo za zagotovitev nadaljnjega obratovanja letališča.

Če ministrstvu to ne bi uspelo, bi zelo verjetno morali vrniti del evropskih sredstev, ki smo jih za posodobitev letališča pridobili in porabili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Velja namreč, da projekti, financirani iz tega sklada, ohranijo prispevek iz skladov le, če se v petih letih od zaključka izvedbe ne spremenijo bistveno. V primeru letališča v Mariboru to pomeni, da mora letališče obratovati vsaj do 11. novembra 2021, sicer bi po oceni ministrstva Evropska komisija lahko zahtevala vračilo evropskih sredstev do višine 10,54 milijona evrov.

Na Direktoratu za letalski in pomorski promet so naprej ugotovili, da ni več možna objava novega razpisa za oddajo mariborskega letališča v najem istemu ali drugemu najemniku, saj se je spremenil Zakon o stvarnem premoženju države.

Ministrstvo je sicer 31. 7. 2018 objavilo javno naročilo za študijo »Iskanje možnih rešitev za delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor«. Pogodbo za izvedbo študije je podpisalo 19. 9. 2018 in študijo kasneje tudi prejelo, zanjo je bilo izvajalcu izplačano 37.541,84 EUR z DDV.

V študiji predlagane dolgoročne rešitve je ministrstvo v času odpovedi najemne pogodbe s strani Aerodroma Maribor še proučevalo. Dejstvo pa je, da bi tudi v primeru, ko bi že imeli izbrano najprimernejšo dolgoročno rešitev za nadaljnje obratovanje letališča v Mariboru – torej, da bi se že odločili, ali za letališče iskati koncesionarja ali pa ga prodati –, v pol leta, do 17. 7. 2019, ne ene ne druge rešitve ne bi mogli izvesti. To bi pomenilo zaprtje letališča in tveganje vračila evropskih sredstev.

Zato smo iskali druge možnosti za zagotovitev obratovanja letališča tudi po 17. 7. 2019 in se odločili za kratkoročen prenos obratovanja letališča na državno podjetje DRI.

Da smo to lahko naredili, smo morali na ministrstvu v sodelovanju z vsemi deležniki pripraviti pravne podlage za prenos upravljanja LERM na DRI.

Na našo pobudo je vlada kot skupščina DRI 6. 6. 2019 najprej spremenila ustanovni akt družbe DRI in vanj vključila tudi dejavnost upravljanja letališč.

Vlada se je na dopisni seji 28. 6. 2019 seznanila tudi s Pogodbo za izvajanje storitev obratovanja LERM, ki smo jo pripravili in jo je nato ministrstvo za infrastrukturo kot upravljavec premoženja v lasti Republike Slovenije na Letališču Edvarda Rusjana Maribor 2. 7. 2019 podpisalo z DRI.

S to pogodbo smo poskrbeli za primerno upravljanje državnega premoženja in ohranitev dobrih možnosti za razvoj letališke dejavnosti na Štajerskem tudi po 17. juliju 2019.

Pogodba z DRI je sklenjena za določen čas, in sicer najdlje do 31. decembra 2020. V tem času bo ministrstvo iskalo dolgoročno in trajno rešitev glede obratovanja LERM. Na podlagi cenitve vrednosti storitve obratovanja letališča je okvirna skupna vrednost s pogodbo naročenih storitev je ocenjena na 420.000 evrov z DDV v letu 2019 in 1,15 milijona evrov z DDV v letu 2020. Ministrstvo bo sredstva zagotovilo s prerazporeditvami v okviru svojega finančnega načrta. Prihodke od letaliških storitev na LERM pa bo podjetje DRI plačevalo na račun proračuna Republike Slovenije.

Pogoj za pričetek izvajanja naročila po pogodbi je, da DRI pridobi obratovalno dovoljenje.

V času od prekinitve pogodbe so se zato predstavniki ministrstva pogovarjali tudi z zaposlenimi pri Aerodromu Maribor. Če namreč DRI ne bi dobil ustreznega strokovnega kadra, ne bi imel pogojev za pridobitev obratovalnega dovoljenja, za katerega je vlogo Javni agenciji za civilno letalstvo oddal še isti dan po podpisu pogodbe z ministrstvom.

Ministrica Alenka Bratušek in državna sekretarka Nina Mauhler sta se aprila 2019 sestali z generalno sekretarko sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Saško Kiaro Kumer in predstavnikom sindikata zaposlenih pri Aerodromu Maribor Božom Doberškom. Na sestanku sta jima predstavili aktivnosti ministrstva za zagotovitev nadaljnjega obratovanja letališča, tudi načrte za ureditev položaja zaposlenih Aerodroma Maribor po poteku najemne pogodbe. 24 zaposlenih se je iz podjetja Aerodrom Maribor nato 18. 7. 2019 tudi prezaposlilo v DRI.

18. 7. 2019 je Javna agencija za civilno letalstvo po opravljenem fizičnem pregledu na letališču Edvarda Rusjana Maribor podjetju DRI izdala dovoljenje za poskusno obratovanje in tako dala zeleno luč načrtu ministrstva in nadaljnjemu obratovanju letališča.

DRI bo z letališčem upravljal na podlagi pogodbe za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki jo je 2. 7. 2019 z ministrstvom. V času do 31. 12. 2020 bo ministrstvo iskalo trajno rešitev glede nadaljnjega obratovanja letališča.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v prvem odzivu na pridobitev obratovalnega dovoljenja v zapisu na Twitterju čestitala »celi ekipi sodelavcev ministrstva in DRI, da smo uspeli dobiti vsa potrebna dovoljenja in obdržati odprto letališče«.

V medijih se sicer navajajo neuradne informacije, da naj bi Aerodrom Maribor najemno pogodbo prekinil, ker se vlada oziroma ministrstvi za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor niso držali dogovora o sprejetju državnega prostorskega načrta za podaljšanje vzletno-pristajalne steze na mariborskem letališču do marca 2018, kar naj bi se z lastniki Aerodroma Maribor dogovoril nekdanji državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Jure Leben.

Ob tem pojasnjujemo, da morebitni dogovori nekdanjega državnega sekretarja Lebna z nekdanjimi najemniki letališča niso del najemne pogodbe ali drugih pogojev, pod katerimi je Aerodrom Maribor sklenil najemno pogodbo. Rok, v katerem mora biti sprejet DPN, pa tudi nikoli ni določen vnaprej in ga ni mogoče napovedati. Gre za dolgotrajne postopke, ki lahko trajajo več let.

Državni prostorski načrt za Letališče Edvarda Rusjana Maribor je sicer v pripravi, proces med drugim traja tudi zaradi nadomeščanja kmetijskih zemljišč ter posega na vodovarstveno območje.

Služnost na zemljiščih v okolici mariborskega letališča, ki so v lasti Aerodroma Maribor, je v Zemljiški knjigi urejena.