Na evropskem seznamu niso vse vrste, ki so v Sloveniji oz. EU močno invazivne. Tako na primer na seznamu ni japonskega dresnika, močno razširjenega tudi ob številnih rekah, potokih in jezerih v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov EU je namreč že tako razširjen, da tudi uvrstitev na seznam EU njegovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala.

V Sloveniji se že pojavljata drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž

Na seznam so dodali 13 vrst rastlin, med njimi več okrasnih dreves in trav, ki so iz parkov in vrtov že pobegnile v naravo, ter vodne rastline, ki so priljubljene zlasti pri akvaristih. Med štirimi novimi živalskimi vrstami sta ribi in ptica. Od novink na seznamu se v naravi Slovenije že pojavljata drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž. Veliki pajesen se je razširil že po večini slovenskih mest, saj je izredno skromen in preživi tudi v manjših razpokah v asfaltu ali ob stavbah, v opornih zidovih. Postopoma zaradi rasti korenin povzroči poškodbe na infrastrukturi, ustvarja tudi videz zanemarjenosti zelenih površin in je zato velika nadloga vzdrževalcem zunanjih in javnih površin.  Iz mest pa se je že razširil tudi v naravo, kjer gosti sestoji s senco in strupenimi izločki korenin izganjajo domorodno rastje. Sončni ostriž je – zaradi privlačnega videza - akvarijska riba. Če ga ljudje spustijo v naravo, je plenilec in uničuje ribji zarod ter tekmuje z domorodnimi vrstami za življenjski prostor. Prenaša lahko zajedalce ter se križa z drugimi vrstami rib.

 Skupno je bilo s celotnega seznama EU v Sloveniji opaženih 18 vrst, a so volovsko žabo predstavniki nevladnih organizacij iz narave uspešno odstranili. Težave v naravi zaradi svoje razširjenosti povzroča 11 vrst, in sicer: kopenske rastline sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in veliki pajesen ter vodna rastlina zahodna račja zel ter živali: nutrija, pižmovka, signalni rak in rak trnavec, riba psevdorazbora in želva popisana sklednica (rdečevratka in rumenovratka).

Ukrepanje in odstranjevanje teh vrst

Za invazivne tujerodne vrste velja, da so najbolj učinkoviti in tudi najcenejši ukrepi, s katerimi naselitev preprečujemo ali pa vrsto odstranimo takoj ob naselitvi. Zato se pozanimajmo, preden na vrt posadimo novo rastlino, ki izredno hitro raste ali je izredno trdoživa. Iz ribnikov na vrtovih in iz akvarijev v naravo ne spuščajmo živali in ne odlagajmo rastlin. Poskrbimo, da bo opuščenih zemljišč čim manj, saj se prav tu invazivne tujerodne vrste rastlin še posebej hitro in uspešno naselijo. Pazljivi moramo biti pri odstranjevanju. Veliki pajesen odstranjujmo z rokavicami, saj je sok nevaren, če imamo roke ranjene ali ožuljene, povzroči namreč lahko vnetje srčne mišice.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je spomladi predstavilo osnutek novelacije Zakona o ohranjanju narave, ki bo podrobneje uredil področje invazivnih tujerodnih vrst. Pričakujemo, da bo zakon sprejet v letu 2020. Pripravlja se tudi uredba, ki bo določila pristojne službe, ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa ali širjenja invazivnih tujerodnih ukrepanje v primeru zgodnjega odkritja in obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst. Pri pisanju predpisov MOP upošteva tudi izkušnje, ki smo jih v Sloveniji pridobili v lanskem in letošnjem letu, še posebej po izpustu rakov močvirskih škarjarjev, ki so prenašalci bolezni in zato huda grožnja našim potočnim rakom. Hitro smo v Sloveniji ukrepali tudi v primeru novo odkrite rastline kudzu v slovenskem Primorju. Kudzu je plezalka, ki izredno hitro raste, tudi 18 metrov letno. Zato lahko prerašča celo drevesa in preprečuje njihovo rast. Prvič so ga odstranjevali v Strunjanu.

Sporočanje o pojavih invazivnih vrst  

Gozdarski inštitut Slovenije skupaj z zavodom Symbiosis, Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave od leta 2016  izvaja projekt LIFE Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (ARTEMIS). Na njihovi spletni strani si lahko ogledate tudi priročnik za prepoznavo tujerodnih vrst in preberete nasvete, kako urediti naravi prijazen vrt. Prek spletne aplikacije jim lahko sporočite tudi svoja opažanja o pojavu invazivnih tujerodnih vrst v naravi. Projekt LIFE sofinancira MOP.

Več informacij:

Seznam tujerodnih vrst (posodobljen 29. 7. 2019) 

Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali 

Invazivne tujerodne vrste rastlin - katere lahko škodujejo vašemu zdravju?

Luka Kastelic: Zatiranje tujerodne invazivne rastlinske vrste kudzu v Strunjanu