Skoči do osrednje vsebine

Mednarodno priznanje slovenskemu sodstvu glede krepitve kakovosti sodnega odločanja – Kristalna tehtnica sodstva Sveta Evrope

Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope je med štiri finaliste za bienalno nagrado »Kristalna tehtnica sodstva«, ki bo podeljena oktobra letos v Oslu, uvrstila tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter njegov projekt »Izboljšanje kakovosti sodstva«.

Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da uvrstitev potrjuje pomembne dodatne korake slovenskega sodstva h krepitvi kakovosti sodnega odločanja, saj jih v izjemno pozitivni luči in ob primerjavi aktivnosti v vseh državah članicah prepoznavajo tudi ključni  neodvisni zunanji ocenjevalci.

V okviru projekta slovensko sodstvo že več let sistematično krepi znanje in veščine sodnikov ter sodnega osebja in izvaja aktivnosti v smeri postopkovne pravičnosti, s čimer krepi tudi položaj in izkušnje strank in drugih udeležencev v sodnih postopkih  (več: http://www.sodisce.si/sodni_postopki/objave/2019080110463066/). Čeprav v Sloveniji že vsaj od leta 2011 ni več sistemskega problema sodnih zaostankov, pa krepitev kakovosti dela z mislijo na potrebe udeležencev v postopkih ostaja stalna naloga vseh institucij. Prizadevanja slovenskega sodstva glede sojenja v razumnem roku, zagotavljanja postopkovne pravičnosti in krepitve učinkovitosti so že del daljšega trenda, projekti slovenskega sodstva pa so bili že večkrat finalisti nagrade »Kristalna tehtnica sodstva«, tako leta 2005 glede mediacije in pospešitve pravdnih postopkov, leta 2010 glede avtomatičnega sistema za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter leta 2012 glede Projekta Podatkovnega skladišča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Data Warehouse). Ministrstvo za pravosodje v okviru sistema delitve oblasti podpira aktivnosti slovenskega sodstva glede krepitve kakovosti sodnega odločanja zlasti v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju z izobraževanji in delavnicami, vključno z vzpostavitvijo sistema spletnega usposabljanja za vse novo zaposlene v sodstvu, na sistemski ravni pa tudi s strokovnim usklajevanjem in upoštevanjem pobud sodstva in strokovne javnosti v procesu priprave zakonodajnih sprememb in dopolnitev.