Vrhovno sodišče s prelomno razlago 297. člena KZ-1 utemeljuje, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni okoliščini posameznika, storjeno, če ga storilec stori na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev.

Ministrstvo za pravosodje vseskozi poudarja vlogo sodišč pri razlagi zakonov. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, pri čemer lahko vzpostavitev in poznavanje sodne prakse proces ugotavljanja prava olajša.

Pristojna telesa Sveta Evrope so podala stališče, da imamo v Sloveniji težave z razumevanjem pravne tematike, ki se nanaša na sovražni govor in težave z družbenim odzivom na pojav širjenje sovraštva. S to odločitvijo sodna praksa odpravlja ozko tolmačenje Vrhovnega državnega tožilstva 297. člena KZ-1, kar je prvi korak k temu, da se bo sodna praksa lažje izoblikovala.